Po smrti papeža je po starodavni tradiciji za izvolitev novega papeža pristojen kardinalski zbor. Kardinali izbirajo papeža med posebnim postopkom, imenovanim konklave, volijo pa lahko le tisti, ki na dan smrti oz. odstopa papeža še niso dopolnili 80 let.
Potek
Volitve se začnejo od 15 do 20 dni po smrti (ali odstopu) papeža, razen če kardinali na posvetovalnih kongregacijah pred konklavom določijo drugače. Kardinali volivci, ki sicer stanujejo v Domu sv. Marte v Vatikanu, so med glasovanji zaprti (cum clave) v sikstinski kapeli. S tem jim je onemogočen vsak stik z zunanjim okoljem in možnost vplivanja na izid glasovanja. Ko vsi vstopijo v kapelo, zadnji kardinal zapre in zaklene vrata. Čeprav so v zadnjih stoletjih na mesto papeža vedno izvolili enega od kardinalov, pravilo določa samo, da mora biti kandidat krščen in neporočen moški, ki ga ne ovirajo Božji ali cerkveni zadržki.
Za izvolitev kandidata se morata izreči dve tretjini prisotnih kardinalov volivcev, če pa število ne bi bilo deljivo s tri, sta za izvolitev potrebni dve tretjini in en glas. V kolikor kardinali papeža ne izvolijo po 34. krogih glasovanj (skrutinijih), volitve potekajo samo med dvema kandidatoma, ki sta v zadnjem krogu glasovanj prejela največ glasov; ta dva nimata glasovalne pravice, prav tako pa mora za izvolitev eden od njiju zbrati dvotretjinsko večino. Ob koncu vsakega glasovanja lističe zvežejo in jih sežgejo v peči, pri čemer dodajo snov, ki ustrezno obarva dim. Če glasovanje ni bilo uspešno, se iz dimnika pokadi črn dim, če pa je bilo uspešno in je bil papež torej izvoljen, pa bel dim.
Papež Gregorij XV. (1621–1623) je leta 1621 uvedel tajnost glasovanja, da na izbiro ne bi vplivale osebne okoliščine, ampak samo svobodna volja in lastna vest. Volivci morajo s spremenjeno pisavo na pravokoten listič zapisati ime izbranega kandidata, ki ga oddajo v skrinjico na oltarju v kapeli. Ko kandidat doseže dve tretjini glasov, ga dekan kardinalskega zbora ali tisti, ki ga v konklavu nadomešča, vpraša ali sprejme izvolitev in kako se bo imenoval. Novoizvoljeni papež si nadene bel talar in ostale papeške paramente, nato pa mu kardinali izkažejo spoštovanje.
Na glavni loži bazilike sv. Petra kardinal protodiakon naznani ime novega papeža (Annuntio vobis gaudium magnum: habemus Papam) ter sporoči ime novega papeža, ki mestu in svetu podeli svoj prvi blagoslov.
Kratka zgodovina volitev papeža
Izraz konklave označuje tako zbor kardinalov, ki so na dan prenehanja službe papeža mlajši od 80 let, zbranih za izvolitev novega rimskega škofa, kot tudi kraj volitev.
V prvih stoletjih so papeža – rimskega škofa – tako kot ostale škofe – izvolili verniki in duhovniki tiste škofije. V 4. stoletju je po praksi, uvedeni na koncilu v Niceji (l. 325), papeža volila samo duhovščina, ljudstvo pa je imelo nalogo, da ga je potrdilo in dodalo svoj pristanek. V naslednjih stoletjih je moral novoizvoljeni papež dobiti cesarsko potrditev, kar je trajalo do prvega lateranskega koncila leta 1123, kjer so izločili cesarsko vmešavanje v volitve papeža; leta 769 pa so iz volitev ali potrjevanja novega rimskega škofa izločili laike. Papež Nikolaj II. (1059–1061) je leta 1059 uvedel, da novega papeža volijo samo kardinali, normo pa je uzakonil papež Aleksander III. (1159–1181) leta 1179, ko je ukinil cesarske privilegije ter določil, da kardinalski zbor izbira novega papeža z dvotretjinsko večino glasov prisotnih.
To določilo je v 13. stoletju privedlo do nekaj dogodkov, ko je bila Cerkev brez papeža skoraj tri leta. Tako so na primer ob smrti papeža Klemena IV. (1268) po 18 mesecih neuspešnih volitev kardinale zaprli v papeško palačo v mestu Viterbo v Italiji in jih ob zmanjševanju količine hrane prisilili k izvolitvi novega Petrovega naslednika. V Viterbu so po skoraj treh letih izpraznjenega sedeža izvolili papeža Gregorija X. (1271–1276), ki je leta 1274 izdal apostolsko konstitucijo Ubi periculum, s katero je ob volitvah papeža uvedel zaprtje kardinalov s ključem (cum clave). Konstitucija je tudi uvedla nekatere norme, ki so še danes v veljavi: prepoved komuniciranja kardinalov z zunanjim svetom ter obveza, da so vsi kardinali zbrani na enem mestu. Rezultat strogih določil apostolske konstitucije privede že na volitvah naslednika Gregorija X. do bliskovite izvolitve papeža Inocenca V. (1276), saj je konklave trajal samo en dan.
V 20. stoletju so papeži norme konklava dopolnili s strožjimi določili, kot so: popolna prepoved vmešavanja laikov v volitve, okrepitev molčečnosti na glasovanju tudi na obdobje po konklavu in na vse, kar se nanaša na same volitve, starostna meja 80 let kardinalov volivcev na dan papeževe smrti (ali odstopa), razširitev zbora kardinalov elektorjev na 120 ter določila glede izpraznjenega sedeža (Sede vacante).
……………………………..
V Rimu je že zbranih vseh 133 kardinalov, ki imajo pravico odločanja o 267. papežu, o katerem bodo glasovali za tesno zaprtimi vrati znamenite Sikstinske kapele pod freskami renesančnega umetnika Michelangela.
Kardinali bodo hodili po začasno postavljenem podu, ki je dvignjen na raven oltarja, pod njimi pa so namestili začasno električno napeljavo in zvočni sistem.
Ob tem se po pisanju Reutersa ugiba, ali so pod začasnim podom morda nameščene tudi naprave za motenje signalov, s katerimi bodo zagotovili, da bo vse, kar se bo dogajalo v Sikstinski kapeli, tudi ostalo tam. Mogoče je tudi, da so omenjene naprave nameščene v bližini zgornjih oken v več 20 metrov visoki kapeli.
Med varnostnimi ukrepi, s katerimi želijo preprečiti prisluškovanje in pridobivanje informacij s tajnih volitev papeža, je tudi namestitev folije na okna kapele za blokiranje snemanja s kamerami na brezpilotnih letalnikih in posebnih ploščic za blokiranje signala mobilnih telefonov, ki so sicer že tako ali tako prepovedani med konklavom.
V ponedeljek je urad guvernerja Vatikana poslal sporočilo, v katerem so obvestili, da bodo bazne postaje za mobilne telefone v najmanjši suvereni državi na svetu dezaktivirane v sredo ob 15. uri in vse dokler ne bo objavljeno ime novega papeža.
Kardinali volivci bodo nastanjeni v bližnjem Domu svete Marte, ki ima približno 130 sob in so ga prejšnji teden zapustili vsi gostje, da so lahko varnostniki opravili pregled. Že v ponedeljek so poročali, da je bilo v domu zaznati šibkejši WiFi-signal kot običajno.
Kardinalom bo omogočen sprehod in kajenje
Avtobuse, ki bodo kardinale prevažali med Domom svete Marte in Sikstinsko kapelo, bodo spremljali vatikanski žandarji in švicarska garda v civilu. Če bodo želeli, bodo lahko kardinali prehodili kratko razdaljo, tako da bodo šli okoli zadnje strani bazilike svetega Petra.
“Okoli kardinalov bo ves čas ustvarjen zaščitni ovoj,” je za Reuters povedal vir, ki je seznanjen z nekaterimi varnostnimi postopki. “Če se bodo odločili sprehajati po vrtovih ali kaditi zunaj, se jim nihče ne bo mogel približati,” je še pojasnil.
Pomočniki, vključno z duhovniki, kuharji, čistilci, vozniki in drugimi spremljevalci, so že prisegli, da bodo “spoštovali absolutno in trajno molčečnost” o vsem, kar bodo videli ali slišali. Kazen za izdajo skrivnosti s konklava do smrti je samodejno izobčenje iz Cerkve.
Najbolj pestra mednarodna zasedba doslej
Pravico, da volijo novega papeža, imajo kardinali, ki so bili ob smrti papeža mlajši od 80 let. Tokrat jih je 135, a so pred dnevi iz Vatikana sporočili, da se konklava zaradi bolezni dva ne bosta udeležila.
To je doslej največja in najbolj mednarodna skupina kardinalov elektorjev, saj prihajajo iz 71 držav z vseh koncev sveta. Okoli 80 odstotkov jih je imenoval Frančišek, so pa relativno mladi in bo to zanje prvi konklave.
Prvo glasovanje bodo kardinali lahko opravili že v sredo, nato pa vsak dan štiri. Kandidat mora zbrati najmanj dvotretjinsko večino, kar za tokratne volitve pomeni 89 glasov.
Glasovanje lahko traja tudi več dni, v tem času pa kardinali elektorji nimajo stika z zunanjim svetom. Pod prisego so tudi zavezani molčečnosti. Javnost z odločitvijo seznanijo s požigom glasovalnih lističev. Če se iz dimnika Sikstinske kapele pokadi črn dim, novi papež ni bil izvoljen, če je bel, pa so ga izvolili. Izvolitev pospremi tudi zvonjenje.
