Župnija Marijino oznanjenje – frančiškani

Svetniki in prazniki v tednu 29.3. – 4.4.

v torek, 24. marca, goduje sv. Modest, misijonar Slovencev Sv. Modest je po vsej verjetnosti izviral iz Irske. Sv. Virgil, zavetnik Slovenije, ga je na željo karantanskega kneza Hotimirja skupaj z drugimi krščanskimi duhovniki poslal kot misijonarja v Karantanijo. Na Gosposvetskem polju je dal postaviti cerkev posvečeno Mariji, ki je bila verjetno predhodnica današnje cerkve […]

Božja beseda na Cvetno nedeljo (29.3.)

Iz 50,4-7; Flp 2,6-11; Mt 26,14-75;27,1-66 V teku postnega časa smo se osredinili na Jezusa: kdo je Jezus Kristus in kaj dela danes za nas. Videli smo, da nas Jezus osvobaja demonskih sil, odpira pred nami obzorje večnega življenja, nas razsvetljuje s svojo resnico, nas obuja iz smrti srca … Sedaj, v velikem tednu, pa […]

Svetniki v tednu 22.3. – 29.3.

v torek, 24. marca, goduje sv. Katarina Švedska Katarina se je rodila okoli leta 1331 na Švedskem kot četrta od osmih otrok Ulfa Gudmarssona in Brigite Švedske. Želela je postati redovnica, a se je na očetovo željo zelo mlada poročila s plemičem Egartom Kirnskim. Oba z možem sta soglašala, da živita v popolni vzdržnosti, kar […]

Božja beseda na 5. postno nedeljo (22.3.)

Ezk 37, 12-14; Rim 8, 8-11; Jn 11, 1-45 1. Vsak od nas se je že srečal s smrtjo, nekdo s smrtjo starejšega sorodnika, ki je na nek način že pričakovana, drugod je smrt čisto nenadno udarila v cvetoče življenje. V vsakem primeru pa je boleča, temna uganka, z okusom grenkobe. To zasledimo tudi v […]

Svetniki v tednu 15.3. – 22.3.

v torek, 17. marca, goduje sv. Patrik Patrik se je rodil na ozemlju rimske Britanije. Ko je bil star okrog 16 let, so ga ugrabili irski razbojniki in ga odpeljali na Irsko kot sužnja. Tam se je naučil irskega jezika. Po šestih letih mu je uspelo pobegniti in se vrniti v domovino. Doma je vstopil […]

Božja beseda na 4. postno nedeljo (15.3.)

1 Sam 16, 1b. 6-7. 10-13a; Ef 5, 8-14; Jn 9, 1-41 1.V evangeljski pripovedi o ozdravljenem sleporojenem izstopata dva pojma,  ki zelo značilno opredeljujeta različne smeri človekovih življenjskih poti: telesna slepota, telesni vid; eno je podoba duhovne zaslepljenosti, zakrknjenosti, ki razen sebe ne mara upoštevati ničesar, drugo podoba odprtosti za okolje, za človeka, za […]