Naše človeške oči se rade ustavijo na merljivih talentih, ki smo jih prejeli z rojstvom. Talent je bil v Jezusovem času vrsta denarja; toda že ime talent nas napelje k razmišljanju o lastni obdarovanosti z različnimi sposobnostmi. Če pozorno prisluhnemo priliki, je gospodar služabnikom izročil svoje premoženje. V resnici prilika govori o Očetu, ki je razdelili vse. Dal je sebe, lastnega Sina – vse zato, da bi bili odrešeni in bi bili lahko otroci luči. Vsi služabniki so prejeli isti dar, toda prva dva sta razvila svooj kreativnost, tretji pa je gospodarja doživel na napačen – nehvaležen način. Prva dva gospodarja doživljata kot Očeta, tretji pa ga doživlja kot nekoga, ki samo zahteva, jemlje in grabi. To se zgodi, ker nima zaupanja, ker v njegovem odnosu do gospodarja ni prave svobode.