Odkrivanje smisla krščanskih binkošti lahko reši našo moderno družbo pred vedno hujšim potapljanjem v babilonsko jezikovno zmešnjavo. Sveti Duh namreč v človeško komunikacijo uvede način in zakonitost Božje komunikacije, ki je usmiljeno sočutje in ljubezen. Zakaj Bog skozi vso odrešenjsko zgodovino komunicira z ljudmi, zakaj se razodeva, se z njimi mudi in pogovarja? Samo zaradi ljubezni, ker je dobro po svoji naravi »komunikativno«. Sveti Duh ozdravlja nemirne vode človeške komunikacije do tiste mere, do katere je sprejet in iz nje napravlja orodje obogatitve, podelitve in solidarnosti.
Babilon in binkošti sta dve nenehno odprti in dejavni gradbišči v zgodovini človeštva. Po Avguštinu se na prvem gradi Babilonija, »Satanovo mesto«, na drugem pa raste Jeruzalem, »Božje mesto«. Danes je naša družbena ali verska, zasebna ali javna pobuda pred izbiro: ali biti Babilon ali pa binkošti. Babilon je takrat, ko razmišljamo samo o tem, kako bi si ustvarili ime, kako bi se sami uveljavili; in so binkošti, če damo veljavo tudi drugemu, predvsem Bogu. Babilon je povsod tam, kjer je sebičnost in manipulacija z drugim, binkošti pa so povsod, kjer je ljubezen in spoštovanje.