Pri svojem učenju se Jezus pogosto naslanja na podobe, ki so poslušalcem blizu in ki so bile vsem pred očmi. Tako so med poslušanjem v domišljiji lahko stvari tudi videli; beseda in podoba sta se medsebojno podpirali. Predvsem podeželsko življenje mu je ponujalo podobe in spodbude. Nekoč nam je povedal zgodbo o pšeničnem zrnu, danes nam spregovori ob podobi mladike in trte.
Najpomembnejša trditev današnjega evangelija je, da smo z Jezusom združeni s tako globoko in življenjsko vezjo, kot je vez, ki povezuje mladiko s trto. Mladika je izrastek, del trte: med obema deloma teče isti sok. Na tesnejšo povezanost niti ne bi mogli pomisliti. Na duhovnem področju je ta življenjski sok Božje življenje – Sveti Duh, ki nam je bil podarjen pri krstu. To je še tesnejša povezanost kot med materjo in otrokom, ki ga nosi pod srcem. Med materjo in otrokom se pretaka ista kri; dihanje in hranjenje matere prehaja na otroka. Vendar otrok ne umre, ko se loči od matere; da bi živel, mora v določenem trenutku celo zapustiti maternico in začeti živeti samostojno; umre, če ostane združen z materjo dlje, kot je normalno. V našem primeru pa je nasprotno: mladika ne rodi sadu in umre, če se loči od trte, živi pa, če ostane z njo povezana.