Konklave je za 267. rimskega škofa izvolil kardinala Roberta Prevosta, ki si je nadel ime Leon XIV. To je množici naznanil kardinal protodiakon Dominique Mamberti.
»Pred konklavom je veljal za enega od tistih, ki lahko gradijo mostove tako v Cerkvi kot zunaj nje, ki je pozoren na družbena vprašanja in ekologijo, na pastoralne izzive in misijonsko razsežnost Cerkve.
Težko je ostati miren in ravnodušen. Navsezadnje prostoru v Sikstinski kapeli z razlogom rečejo soba solza – tam se novoizvoljeni papež takoj preobleče v belo in ob tem jih bojda pogosto prevzamejo čustva, ko se zavedo vseh razsežnosti dogajanja. Tokrat je bilo enako, vsaj videti je bilo tako. Robert Francis Prevost je v četrtek zvečer na balkonu na Trgu svetega Petra prvič stopil pred vernike kot novi cerkveni poglavar, pomahal, a ko se je kamera približala, je razkrila, da je vidno ganjen. Pa se je nasmejal, kot bi sledil znamenitemu pozdravnemu nasmehu svojega predhodnika papeža Frančiška, čigar delo in prizadevanja za družbeno pravičnost je trdno podpiral in jih bo bržkone nadaljeval. Če bo res tako, potem je kar prikladno, da je drugo osebno ime Prevosta, torej Francis, v angleščini enako tistemu, ki si ga je prejšnji papež izbral za vodenje cerkve.
Novoizvoljeni papež v mladih letih
Devetinšestdesetletni Prevost je prvi ameriški papež, čeprav velja za kardinala iz Latinske Amerike (in tudi s tem nakazuje kontinuiteto), saj je več let preživel kot misijonar v Peruju, preden je tam postal nadškof.
Robert Francis Prevost se je rodil 14. septembra 1955 v Chicagu (zvezna država Illinois) Louisu Mariusu Prevostu francoskega in italijanskega rodu ter Mildred Martínez španskega rodu. Ima dva brata, Louisa Martína in Johna Josepha.
Otroštvo in mladost je preživel v Združenih državah Amerike, kjer se je najprej šolal v malem semenišču patrov avguštincev, nato pa na univerzi Villanova v Pensilvaniji, kjer je leta 1977 diplomiral iz matematike in študiral filozofijo. V Saint Louisu je 1. septembra istega leta vstopil v noviciat reda svetega Avguština. Svoje prve zaobljube je izpovedal 2. septembra 1978, večne pa 29. avgusta 1981.
Teologijo je sprva študiral v Chicagu, pri 27 letih pa so ga predstojniki poslali v Rim na študij kanonskega prava na Papeško univerzo svetega Tomaža Akvinskega (Angelicum). V duhovnika ga je 19. junija 1982 v avguštinskem kolegiju svete Monike v Rimu posvetil msgr. Jean Jadot, propredsednik Papeškega sveta za nekristjane, današnjega Dikasterija za medverski dialog.
Leta 1984 je končal magistrski študij, leto kasneje pa je bil med pripravo doktorske disertacije poslan v avguštinski misijon Chulucanas v mestu Piura v Peruju (1985-1986). Leta 1987 je zagovarjal doktorsko disertacijo na temo »Vloga krajevnega priorja reda svetega Avguština« in bil imenovan za direktorja za poklice in direktorja misijonov v avguštinski provinci »Mati dobrega sveta« (Illinois).
Konklave je za 267. rimskega škofa izvolil kardinala Roberta Prevosta, ki si je nadel ime Leon XIV.. To je množici, zbrani na Trgu svetega Petra, in svetu naznanil kardinal …
Naslednje leto se je pridružil misijonu v Trujillu v Peruju kot vodja projekta skupne formacije za avguštinske kandidate. V enajstih letih je opravljal naloge priorja skupnosti (1988-1992), odgovornega za formacijo (1988-1998) in učitelja profesov (1992-1998). V nadškofiji Trujillo je bil sodni vikar (1989-1998) in profesor kanonskega prava, patristike in morale v bogoslovnem semenišču. Hkrati mu je bila zaupana tudi pastoralna skrb skupnosti Naše Gospe Matere Cerkve, ki je pozneje postala župnija svete Rite (1988-1999), na revnem obrobju mesta, od leta 1992 do 1999 pa je bil župnijski upravitelj župnije Marije iz Monserrata.
Leta 1999 je bil izvoljen za provinciala avguštinske province »Mati dobrega sveta« v Chicagu, dve leti in pol pozneje pa so ga sobratje na rednem generalnem kapitlju reda svetega Avguština izbrali za generalnega priorja in ga leta 2007 potrdili za drugi mandat.
Oktobra 2013 se je vrnil v svojo avguštinsko provinco v Chicagu in bil odgovoren za formacijo v samostanu svetega Avguština, prvi svetovalec in provincialni vikar; te funkcije je opravljal vse dokler ga je papež Frančišek 3. novembra 2014 imenoval za apostolskega administratorja perujske škofije Chiclayo. Škofovsko posvečenje je prejel 12. decembra 2014, na praznik Marije iz Gvadalupa.
Njegovo škofovsko geslo je »In Illo uno unum« (»V edinem Kristusu smo eno«), besede, ki jih je sveti Avguštin izrekel v pridigi o razlagi Psalma 127, kjer je pojasnil, da smo kristjani, čeprav nas je mnogo, v enem Kristusu eno.
Papež Frančišek ga je 26. septembra 2015 imenoval za škofa v Chiclayu, marca 2018 pa je bil izvoljen za drugega podpredsednika Perujske škofovske konference, v okviru katere je bil tudi član ekonomskega sveta in predsednik Komisije za kulturo in vzgojo.
Leta 2019 ga je sveti oče imenoval za člana Kongregacije za kler, naslednje leto pa za člana Kongregacije za škofe. 15. aprila 2020 je bil imenovan za apostolskega administratorja perujske škofije Callao.
Papež Frančišek ga 30. januarja 2023 imenoval za prefekta Dikasterija za škofe in predsednika Papeške komisije za Latinsko Ameriko ter ga povišal v nadškofa, na konzistoriju 30. septembra istega leta pa ga je umestil za kardinala.
Kot vodja Dikasterija se je udeležil zadnjih apostolskih potovanj papeža Frančiška ter 16. rednega generalnega zasedanja škofovske sinode o sinodalnosti.
Sveti oče ga je 6. februarja letos sprejel v škofovski red v kardinalskem zboru. Tri dni pozneje je na Trgu svetega Petra obhajal mašo, ki ji je ob jubileju vojske, policije in varnostnikov predsedoval papež Frančišek.
Med zadnjim zdravljenjem svojega predhodnika v polikliniki Gemelli je kardinal Prevost 3. marca na Trgu svetega Petra vodil rožni venec za zdravje svetega očeta.