V ljudski govorici pravimo, da nekdo veruje ali ne veruje v Boga. V resnici gre pravzaprav za hranjenje. Evangelij uporablja besede »jesti« in »piti«; »meso« in »kri«; »resničen kruh« in »resnična pijača«. Z Bogom se hranimo ali pa se z njim ne hranimo; ga pijemo, ali pa ga ne pijemo. »Kdor jé moje meso in pije mojo kri, ostaja v meni in jaz v njem« (Prim Jn 6, 56). Od hrane, ki jo uživamo je odvisno kakšni ljudje smo, kakšno je naše telesno, duševno in duhovno zdravje. Uživanje zastrupljene telesne hrane povzroči prebavne težave, obolenja ali celo smrt. Podobno lahko rečemo za duhovno hrano: če se hranimo s sovraštvom, lažjo, nasiljem, pokvarjenostjo, zavistjo in napuhom, se to pokaže tudi v našem vsakdanjem življenju. A ne gre le za to; od hrane je odvisno naše večno življenje!
»Kdor jé moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje«
Glagol »trōgō«pomeni »žvečiti z zobmi«. Jezus pravi naj ga žvečimo. Kdor »žveči« Jezusa je že sedaj in ne šele po smrti, bo deležen večnega življenja. Piti Jezusovo kri? Judje niso smeli uživati krvi zato je bilo Jezusovo vabilo zanje škandalozno in bogokletno.Seveda kristjani nismo ljudožerci. »Meso« pomeni živo osebo, je Jezus Kristus, ki se je učlovečil in postal »meso« – ranljiv in umrljiv človek. Jesti »Kristusovo telo« pomeni z Njim ustvariti življenjsko skupnost, hoditi po njegovih stopinjah in misliti, kot misli On.
Spoštovani obiskovalci spletnih strani naše župnije: