Prazniki v tem tednu
v torek, 31. 12. goduje sv. SIlvester
Sv. Silvester je bil papež. Rodil se je v 3. stoletju v Rimu, umrl pa 31. decembra leta 335, prav tako v Rimu. Kot papež je doživel konec preganjanja Cerkve v rimskem cesarstvu. Za papeža je bil izvoljen le eno leto pred Milanskim edikotom (313), s katerim je cesar Konstantin dal kristjanom svobodo in enakopravnost z drugimi verami. Cerkev je tako pod papežem Silvestrom lahko začela graditi bazilike in templje za bogoslužje. Veliko sta jih dala postaviti sam cesar Konstantin in njegova mati Helena. Papež Silvester si je prizadeval tudi za enotnost znotraj Cerkve, saj so se pojavila nekatera krivoverstva (donatisti, arianci). Leta 325 je na koncilu v Niceji v Mali Aziji (v današnji Turčiji) obsodil Arijevo krivo vero, ki je zanikala večnost Logosa, in Jezusa obravnavala kot običajnega človeka, in ne kot Božjega Sina. Koncilski udeleženci so oblikovali nicejsko veroizpoved, v kateri izpovedujemo, da je Sin »istega bistva« kakor Oče, da je Bog od Boga.
Silvester je Cerkev vodil dobri dve desetletji. Spomin nanj so obhajali že leto po njegovi smrti, in je eden izmed prvih svetnikov iz vrst nemučencev.
…………………………………….
S sveto mašo ob 19.00 se bomo zahvalili Bogu za vse, kar smo doživeli to leto. Po sv. maši se bomo v atriju poslovili od starega leta in nazdravili novemu letu.
v sredo, 1. 2. paznujemo praznik Marije, Božje matere
Marija je najtesneje povezana tako s skrivnostjo božjega učlovečenja kakor tudi s skrivnostjo človeškega odrešenja. V koncilski konstituciji o Cerkvi beremo: »Iz Marije si je božji Sin privzel človeško naravo, da bi s skrivnostmi svojega življenja na zemlji osvobodil človeka od greha.« Po Mariji se je izvršila tista ‘čudovita zamenjava’, o kateri pišejo stari cerkveni pisatelji: božji Sin je postal človek, da bi ljudje postali božji otroci.
Vera v Marijino božje materinstvo je bila v Cerkvi vedno živa. Apostolska vera, ki je nastala že v apostolskih časih, izpoveduje o Jezusu, da “je bil spočet od Svetega Duha, rojen iz Device Marije”. Ko so cerkveni očetje govorili ali pisali o Mariji, so vedno učili, da je bila božja Mati in da je v sebi združevala devištvo in materinstvo.
Cerkveni zbor v Efezu leta 431 je razglasil versko resnico, da je Marija prava in resnična božja Mati. Razglasitev te verske resnice je verno ljudstvo pozdravilo z velikanskim veseljem.
Leta 1931, ob 1500-letnici efeškega koncila, je papež Pij XI. določil, naj se 11. oktobra vsako leto obhaja praznik Marijinega božjega materinstva. Po prenovljenem koledarju se te njene odlike spominjamo 1. januarja.
v četrtek, 2.1. godujeta sveta Bazilij in Gregor Nacianški
Obeh se na današnji dan spominjamo skupaj, ker ju je vezalo izredno prijateljstvo, da sta bila “kakor ena duša v dveh telesih”, kot je dejal Gregor Nacianški ob pogrebu Bazilija Velikega. “Nama je bila velika čast, pomembno nama je bilo to, da živiš kot kristjan in se smeš imenovati kristjan.”
Bazilij se je šolal v Carigradu in je šel z 20 leti v vseučiliško mesto, v “zlate” Atene. Tam je sklenil prisrčno prijateljstvo z Gregorjem Nacianškim. Poznala sta samo dve poti: do šole in cerkve. Kmalu se je okrog njiju zbral krog enako mislečih tovarišev in tako so ustanovili prvo katoliško društvo visokošolcev. Po približno štirih letih se je Bazilij vrnil domov, kjer je nadaljeval očetovo službo.
Tedaj se je dal Bazilij krstiti. Dotlej je bil samo katehumen, ponosen na svoje krščansko ime. Potem je odšel v Egipt k menihom, da bi se naučil pobožnosti. Ko se je vrnil domov, je razdelil ubogim svoje imetje in odšel k materi in sestri. Tu je preživel nekaj let v uboštvu in samoti. Leta 362 so ga poklicali v Cezarejo, da bi pomagal škofu Evzebiju, po smrti ga je tudi nasledil kot škof.
Gregor se je rodil v premožni družini in svetniška mati Nona ga je krščansko vzgajala. Bistri Gregor je ljubil študentsko življenje. Odločilnega pomena za njegovo življenje je bilo srečanje z Bazilijem iz Cezareje, s katerim ga je vezalo enkratno prijateljstvo. Očeta, ki je bil škof v Naciancu, je prosil za krst, potem pa se je popolnoma posvetil bogoljubnemu življenju. Odšel je v samoto, kjer je trdo delal, molil in premišljeval ter pisal.
Po nekaj letih škofovstva v Carigradu je prosil, naj ga razrešijo dolžnosti, in umaknil se je v Nacianc, v tišino praznega očetovega doma, kjer se je posvetil skrbi za revne in nesrečne. V tem obdobju je napisal svoj pesniški življenjepis, ki nam v marsičem odkriva občutljivo, plaho, od skrbi izmučeno naravo. Po pričevanju sv. Hieronima je umrl leta 389 ali 390.
Na prvi četrtek v mesecu posebej molimo za nove duhovne poklice.
v petek (prvi v mesecu), 3. 1. 2025, bo ob 19. uri pri frančiškanih na Tromostovju v Ljubljani darovana sveta maša za uspeh beatifikacije božjega služabnika Franca Nahtigala. Somaševanje bo vodil Franc Vidmar, župnik iz njegove rojstne župnije Žužemberk, sodeloval bo tudi župnik Jakob Trček iz župnije Šentrupert, kjer je kot župnik deloval in bil umorjen Franc Nahtigal.
To bo deseta od tridesetih svetih maš, ki bodo na trideset zaporednih prvih petkov darovane za slovenske mučence, žrtve komunizma, ki so v postopku za beatifikacijo. Svetniške kandidate s pesmijo predstavlja Gregor Čušin.
v soboto (prva v mesecu) , 4.1. je praznik presvetega Jezusovega imena
………………………………..
Veroukarji naj čim prej prinesejo spričevala, da ob koncu leta ne bo težav, ko jih bodo iskali.
________________________________
Dragi mladi bralci za Slomškovo bralno priznanje,
lepo vabljeni na srečanje po družinski sveti maši v Frančiškovi dvorani na nedelji
26. januarja 2025, 23. marca 2025 in na zaključno prireditev 18. maja 2025.
__________________________________
Sveta maša na Rožniku bo spet od maja leta 2025.
________________________________
Spoštovani obiskovalci spletnih strani naše župnije:
- na desni povezavi lahko v živo spremljate svete maše preko radia Ognjišče: ► AVDIO POVEZAVA.
- ali preko YouTube kanala ► VIDEO.