Pomembni prazniki
v torek, 10. 12. praznujemo Loretsko Mater Božjo
V Loretu pri Anconi na italijanski obali Jadranskega morja se je leta 1294 na ta dan začela božja pot. Tu stoji znamenito božjepotno svetišče Matere Božje, ki mu pravijo tudi ‘italijanski Lurd’ in je zraslo nad ‘nazareško’ ali ‘sveto hišico’. Ta naj bi bila po izročilu prenesena najprej (1291) na Trsat nad Reko, potem pa prek Jadranskega morja v Loreto. Postavljena naj bi bila v lovorov gaj, latinsko lauretum iz česar je nastalo italijansko ime Loreto. Tja so romali številni romarji, Marijini častilci iz vse Evrope, tudi iz Slovenije. Posnetek svete hišice so postavljali tudi doma, npr. škof Tomaž Hren v Nazarjah, znane so tudi v Mariboru, Ljubljani in drugod.
Trajen spomin na Loreto so Marijine – lavretanske litanije, ki jih znamo Slovenci peti na prav poseben, drugod neznan način. To ime se jih je prijelo zato, ker so bile v sedanji obliki prvič natisnjene leta 1576 v knjižici, namenjeni romarjem v Loreto.
V naši cerkvi je za glavnim oltarjem Loretska kapela (Nazareška hušica) v istih merah kot originalna v Loretu. Zgradili in posvetili so jo 1699.
v četrtek, 12. 12. praznujemo Mater Božjo iz Guadalupe
Začetek guadalupske Marijine božje poti blizu mehiškega glavnega mesta na griču Tepeyac se je začel z Marijinimi prikazovanji leta 1531. Tu se je od 9. do 12. decembra Marija štirikrat prikazala sedeminpetdesetletnemu domačinu sv. Juanu Diegu (goduje 9. decembra) in prosila, naj škof na tem kraju njej v čas zgradi cerkev. Škof je šele po očitnem znamenju začel verjeti Diegovim besedam in tu postavil Marijino svetišče, ki so ga kasneje povečali. Bazilika de Nuestra Señora Guadalupe je danes najbolj obiskan romarski kraj v Latinski Ameriki in eden najbolj obiskanih romarskih središč na svetu, saj jo vsako leto jo obišče okrog dvajset milijonov romarjev.
Marijino prikazanje sv. Juanu Diegu je precej doprineslo k širitvi krščanstva v Latinski Ameriki. Guadalupsko Devico Marijo je Cerkev najprej razglasila za Zavetnico Latinske Amerike, kasneje za Cesarico vse Amerike in za Nebeško misijonarko novega sveta. Leta 1999 ji je nadela še ime Zaščitnica nerojenih otrok.
v petek, 13. 12. goduje sv. Lucija
Lucija je bila kot kristjanka preganjana v času Dioklecijanovega vladanja. Snubec naj bi se zaljubil v njene oči. Lucija je zaradi obljube devištva Bogu zavrnila poroko. Iztaknila si je oči in mu jih poslala, Marija pa ji je podarila nove, še lepše. Doto je razdala ubogim, njen nesojeni mož jo je ovadil guvernerju Sirakuz. Ta jo je ukazal mučiti, kakor ji je napovedala že sveta Agata, ko je Lucija z materjo obiskala njen grob v bližnji Catanii. Ker je čudežno niso mogli ne premakniti ne sežgati, ji je stražar z mečem prebodel grlo, vendar je kljub temu še naprej glasno molila.
Najstarejši zapis o njej je iz 5. stoletja. Do leta 1861 so bile njene relikvije v cerkvi, njej posvečeni v Benetkah; po rušenju, so bile prenesene v cerkev San Geremia (Svetega Jeremije).
v soboto, 14. 12. goduje sv. Janez od Križa
Janez od Križa se je rodil 24. junija 1542 v Fontiveros pri Avili v revni družini, kjer je dveleten izgubil očeta. Mama se je s svojimi tremi otroki preselila v cvetoče trgovsko mesto, kjer se je Janez v neki zasebni bolnišnici izkazal kot strežnik. Lastnik bolnišnice je opazil njegovo nadarjenost in mu sočasno omogočil tudi šolanje. Še posebej je blestel v književnosti in latinščini. Pri dvajsetih letih se je moral odločiti za en življenjski poklic.
Ker ga je privlačevala molitev oz. kontemplacija, je vstopil v karmeličanski red. Po zaobljubah je nadaljeval študij filozofije, ki ga je več kot uspešno končal.
Ob novi maši je molil: »Moj Bog, daj da te nikoli ne užalim (z grehom)!« Motilo ga je namreč, da se je v strogi karmeličanski red vtihotapil posvetni duh.
Že je hotel oditi h kartuzijanom, ko je v samostan prišla karmeličanka sv. Terezija Avilska (god 15. oktobra), ki je začela prenovo ženskega karmeličanskega reda po prvotnih pravilih. Ob njej je spoznal, da je poklican k prenovi moškega karmeličanskega reda.
Prvo hišo bosonogih karmeličanov je imel v majhnem samostanu Durvelu v avilski provinci, kjer je skupaj s tremi redovniki zaživel v duhu prvotnih pravil svojega reda. Oblekli so preprosto obleko in sprejeli novo redovno ime. Janez si je pridal ime »od Križa«, ker je bil je velik ljubitelj križa in molitve. Kmalu so tudi drugod zrasli novi reformirani samostani – samostani bosonogih kameličanov.
Umrl je 14. decembra 1591 v Ubedu v Andaluziji (Španija) s križem v roki, star skoraj petdeset let, od katerih jih je 28 let preživel v Karmelu.
………………………..
Veroučne ure so se začele 9. septembra po objavljenem urniku. Veroukarji naj čim prej prinesejo spričevala, da ob koncu leta ne bo težav, ko jih bodo iskali.
________________________________
Dragi mladi bralci (za Slomškovo bralno priznanje),
lepo vabljeni k prijavi in na naša srečanja štiri nedelje po družinski sveti maši v Frančiškovi dvorani:
26. januarja 2025, 23. marca 2025 in na zaključno prireditev 18. maja 2025.
__________________________________
Sveta maša na Rožniku bo letos samo še za polnočnico, potem pa spet od maja naprej naslednje leto.
________________________________
Spoštovani obiskovalci spletnih strani naše župnije:
- na desni povezavi lahko v živo spremljate svete maše preko radia Ognjišče: ► AVDIO POVEZAVA.
- ali preko YouTube kanala ► VIDEO.