Zakonska skupina

Zakonska skupina pod vodstvom p. Pavleta Jakopa deluje že več kot 30 let. Svoj vzlet je dobila v župniji v Šiški (cerkev sv. Frančiška Asiškega). V tem času se je izmenjalo in tudi žal zmanjšalo število parov. Začetna številka tridesetih parov že desetletje vztraja pri 5 parih. Tri desetletja mesečnih srečevanj omogočajo globlji pogled v zakonski odnos in pomembnost zakramentalne zaobljube. Teme, ki se jih dotikamo, so biblične in odnosne. S posredovanjem svojih spoznanj ob Svetem pismu in hkrati osvetlitvijo zakonskega življenja spoznavamo in gradimo svet majhnih občestev. Ob koncu vsakega srečanja p. Pavle Jakop doda pomemben poudarek večera s svojim duhovnim razmišljanjem oz. sintezo. Pogovor med nami poteka v obliki skupinske dinamike. Zakonska skupina je pomembno majhno cerkveno občestvo, kjer se med seboj podpiramo, si delimo izkušnje in modrosti, ki jih piše življenje. Je nevidno vidna vez, ki nas povezuje z župnijo in njenim občestvom.

Zapisala: Karmen Bizjak Merzel

Frančiškova zakonska skupina

Srečanja vsako 3. nedeljo v mesecu ob 16.00.

Duhovne vaje: (datum bo sporočen kasneje)

Vodita Natalija Podjavoršek in p. Pavle.

Frančiškova zakonska skupina je začela v župniji delovati s prihodom župnika p. Pavleta Jakop, oktobra  leta 2004. Na začetku smo bili samo trije pari, zaradi česar smo vključeni zakonci že skoraj obupali, a naš duhovni vodja p. Pavle je modro vztrajal. Z veseljem nas je nagovarjal in izražal dobrodošlico, tudi ko je na zakonsko prišel samo en par in pol. Ko danes gledamo nazaj, vidimo, da je bilo vztrajanje vredno. Število parov se je kmalu dvignilo na osem, kakšen par je odšel (selitve  in vključevanje v zakonske skupine bližje domu), kakšen par je na novo prišel.

Posebnost naše zakonske skupine je ta, da smo se na začetku pridružili pari, ki smo bilo  čisto na sveže poročeni. Vsi brez izkušenj in večina še brez otrok.  Prvo leto smo tako v celotni zakonski skupini imeli samo enega enoletnega otroka, potem pa so se začele nosečnosti in število otrok je eksponentno raslo. Toda rojevali so se samo fantje, nekaj let nismo v zakonski skupini imeli niti ene deklice. Še dobro, da je potem v našo zakonsko iz druge zakonske skupine prestopil par z dvema majhnima deklicama. Par si je namreč želel moškega podmladka in ker je slišal za sloves naše zakonske skupine, je prišel k nam. In res sta kmalu dobila prvega sina in potem še enega in še enega.  Toda našim zakoncem so se od takrat naprej začele rojevati deklice, tako da je sedaj razmerje uravnoteženo.

Naša skupina ne dela po nobenem posebnem programu, ampak se vsako leto sproti odločamo, katere teme se nam zdijo trenutno aktualne in potrebne. Polovico tem pripravlja p. Pavle, polovico pa zakonci sami.

Skoraj ves čas se srečujemo pri Frančiškanih, ob nedeljah popoldan. Na začetku, ko smo imeli res lep zborček predšolskih otrok, je izbiri tega termina botrovala odločitev, da bomo na zakonsko vodili tudi naše otroke. Za njih so poskrbele pridne animatorke. Le te so za otroke pripravile program, mi pa smo v drugem prostoru imeli svoje srečanje. Skupaj z otroki smo več let odhajali na počitnice ob morju za prvomajske praznike, ob morju smo skupaj kampirali tudi poleti, za novo leto pa smo odšli za nekaj dni najprej v Kančevce, nato pa k sestram na Bled. Tam smo si pripravili program, zase in za otroke, za silvestrski večer smo pripravili slavnostno prireditev, na novega leta dan pa nas je vedno s svojim obiskom razveselil še p. Pavle, ki je imel  imel za naš  posebno mašo. Eno od teh let je bilo še prav posebej zanimivo, saj smo bile skoraj vse žene noseče. 

Vsa ta druženja so pripomogla k temu, da se med seboj res dobro poznamo, ne samo zakonci, ampak tudi naši otroci, ki so med seboj pravi prijatelji. 

Sedaj, ko so otroci že najstniki, so skupna druženja s celimi družinami  manj številna, imamo pa zato več neformalnih izhodov zakonci. Že več let se zadnji avgustovski vikend odpravimo za dva ali tri dni v hribe. Tam imamo res ogromno časa za pogovor, hkrati pa občudujemo lepote te naše Slovenije. Temu smo dodali še enodnevna ali pa dvodnevna kolesarjenja. Zdi se nam pomembno, da si vzamemo čas tudi zato . In kadarkoli smo skupaj smo zadovoljni. Vsako leto seveda odidemo tudi na duhovne vaje.

Naša zakonska skupina je to leto (2022) postala polnoletna.  Zakonsko skupino obiskuje osem parov, skupaj pa imamo 28 otrok. Čeprav smo na začetku skoraj vsi živeli v Ljubljani, smo sedaj razseljeni po celotni Sloveniji, kar daje skupini še poseben čar.  Imamo stalnega duhovno vodjo, p. Pavleta, za tehnični del pa skrbimo sami. Sedaj, ko imamo že vsi otroke dovolj velike, da nas več ne zaposlijo v vsej polnosti, se pri vodenju skupine menjujemo. Vsako leto je drug par tisti par, ki skrbi, da smo vsi o vsem pravočasno obveščeni, nam pošilja opomnike, daje ideje za neformalna druženja, rezervira vse potrebno za ta druženja, itd.

Osem parov je za zakonsko skupino precej lepa številka, zato trenutno v njo ne vabimo novih parov, a če se kdo zelo želi pridružiti, ga tudi sprejmemo. Nikoli nismo nikomur zaprli vrata, saj vemo, da vsak par prinese s seboj svoje izkušnje, ki nas potem vse bogatijo. Sicer pa predlagamo, da ustanovite novo skupino in ne obupat, če vas bo začetku malo in bo slabo kazalo,  mi smo dokaz zato, da iz malega zraste veliko.

Mladi zakonci

Srečanja vsako 3. sredo v mesecu v Klarini sobi.

Vodi p.Pavle.

Biblični krožek

srečanja vsak torek ob 17.30 v Slomškovi sobi.

Vodi p. Pavle

Duhovne vaje: Celje, 21. do 23. marec 2025

Biblični krožek, ki ga že leta neutrudno vodi p. Pavle, deluje tedensko   (torek 17.30).  Vsi, ki nas je Biblija zanimala, smo se na gosto posedali v veroučni učilnici, ki je bila mnogokrat kar premajhna za vse.

Ko je izbruhnila epidemija, je poskrbela najprej za daljšo prekinitev in potem še za selitev v nov prostor. Sedaj se sestajamo v frančiškanskem atriju, ki je zelo prostoren in ni bojazni, da bi si bili preblizu. Korona pa je naše vrste, žal, tudi prepolovila.

Sama sem se pridružila skupini pred petimi leti, ko nas je bilo res še zelo veliko, več kot za en šolski razred in smo se pogosto ozirali za še prosto mesto. Takrat smo zaključevali spoznavanje in razumevanje Matejevega  evangelija, in smo ga tudi zaključili.

P. Pavle nam je ponudil nove teme in izbrali smo Lukov evangelij.

P. Pavle razlaga Sv. pismo razumljivo, navdušujoče, ga dopolnjuje s podobami in primeri vsakdanjega življenja, daje možnost sprotnega spraševanja  ali dodatnega pojasnjevanja, tako da ura in pol hitro mine. Trudi se, da bi začutili Lukov bogat slikovit jezik, njegov pozitiven odnos do sveta in pozorno opisuje Boga, ki je usmiljeni oče.

V okviru Bibličnega krožka so v programu vsako leto tudi duhovne vaje, prav tako pod vodstvom p. Pavleta. Tak duhovni vikend je izjemno doživetje, ker so teme, ki jih obravnava, izziv in napeljujejo k novim razmišljanjem in spoznanjem.

Velik del udeležencev Bibličnega krožka se rad udeleži tudi nekajdnevnega letnega romanja. Lansko leto so bili v Španiji in na Portugalskem,  letos pa so romali v Burgundijo v Francijo. Vsi udeleženci teh potovanj pohvalijo bogate vsebine in številna duhovna doživetja.

Smo pisana skupina ljudi z zelo različnih okolij. Mnogi samo pozorno poslušajo, nekateri si skrbno vse bogate misli zapisujejo. Najbolj pridni (pridne!) pa svoje zapiske delijo tudi po elektronski pošti. Tako nasta čisto prava zasebna študijska skripta. Med nami so taki, ki prihajajo samo občasno in taki, ki nikoli ne manjkajo.

Prav zaradi tega odprtega duha so k obisku Bibličnega krožka vsi lepo vabljeni in dobrodošli.

Alenka Kovačič, november 2022

TEČAJ ZA KATEHUMENE

Priprava odraslih na prejem zakramentov uvajanja v krščanstvo (krst, spoved, obhajilo, birma).

Začetek katehumenata bo v torek, 4. marca 2026, ob 19.00 v Antonovi učilnici in potem vsak torek od 19.00 do 20.30.

KATEHUMEN naj ima ob sebi SPREMLJEVALCA, s katerim se bo lahko o veri, o molitvi, o odnosu do Jezusa pogovarjal in pri njem dobival tudi spodbudo, oporo in pomoč.

S seboj imejte Sveto pismo in kaj za zapisovat.

Vabljeni vsi, ki bi radi postali veseli, predani, prepričani, prepričljivi kristjani v hoji za Kristusom v njegovi sveti Cerkvi.

Vodi : p. Pepi Lebreht, ofm

Zakaj uvajanje odraslih v krščanstvo ali katehumenat?

Krščevanje odraslih je bila v prvih stoletjih Cerkve običajna praksa. Temu je botrovalo dejstvo, da se je bilo potrebno za krst osebno odločiti. Družba je bila judovska ali poganska in za krščanstvo so se odločali ljudje potem, ko so odkrili vero pri tistih, ki so že bili krščeni. Priprava na krst se je vršila skozi obdobje katehumenata, kjer so kandidati za krst odkrivali verske skrivnosti in spoznavali bistvene lastnosti krščanskega življenja. Na veliko soboto so prejeli zakrament svetega krsta.

Ko je družba postala krščanska, so bili krščanski starši tisti, ki so v otrokovem imenu izpovedali vero in tako lahko otroka prinesli k krstu. Oni so se zavezali, da bodo otroku posredovali vero in poskrbeli, da bo krščansko vzgojen. Tudi velika smrtnost otrok je vplivala, da se je pričelo s krščevanjem le teh, saj niso hoteli, da bi kateri od otrok umrl brez svetega krsta.

Čas teče dalje in vsako obdobje zgodovine je po svoje zaznamovano. Krst otrok ni več vedno samoumeven, in čedalje več je ljudi, ki kot otroci niso bili deležni tega zakramenta. Mnogi se kot odrasli odločajo, da bi prejeli sveti krst in druge zakramente. Včasih ta želja izvira iz želje skleniti cerkveni zakon, včasih pa je sad odločitve za Boga in krščansko vero.

Ima srečanja vsako 2. nedeljo v mesecu ob 15.00 v Sattnerjev sobi. 

“Bog je izbral to, kar je nespametno na svetu, da bi osramotil modre; izbral je to, kar je slabotno, da bi osramotil močne,” (1 Kor 1,27).

Vera in luč temelji na prepričanju, da je vsaka oseba, tudi če je prizadeta, poklicana, da v globini zaživi Jezusov nauk, da prejme zakramente in postane vir milosti in edinosti za Cerkev in svet. Osebam z motnjami v duševnem razvoju pripadajo vse pravice: da je ljubljena, sprejeta, spoštovana v svojem bistvu in v svojih odločitvah. Pripada ji pravica do pomoči na duhovnem in človeškem področju. Pri svoji rasti potrebuje prijatelje, ki jo spremljajo in ji pomagajo odkrivati njene darove.

Prijatelji spoznavajo ob prizadetih osebah vrednost življenja, se ob njih bogatijo in duhovno rastejo ter se učijo sprejemati vsakega človeka zato, ker je.

Starši se v skupinah medsebojno podpirajo, si pomagajo ter spoznavajo posebne darove svojih otrok.

Kako je nastalo gibanje Vera in luč?

Leta 1963 se je Jean Vanier po izvrstni mornariški karieri in doseženem doktoratu iz filozofije odločil da zapusti službo in v življenju uresniči duh evangelija. V Troslyju (Francija) je kupil hišo in se v njej naselil skupaj s fanti z motnjo v duševnem razvoju. Imenoval jo je “L’ARCHE” (BARKA) z mislijo, da bi ta “nova Noetova barka rešila prizadete osebe iz potopa modernega sveta”. V dvajsetih letih delovanja je dosegla ta skupnost že število 200 hiš, kjer živijo prizadeti skupaj z zdravimi prostovoljci, ki pridejo začasno ali za vedno prostovoljno pomagat najbolj zapuščenim.

Mislil je tudi na tiste prizadete, ki so skupaj s svojimi starši potisnjeni na rob družbe, nesprejeti in zapostavljeni. Želel jim je pokazati, da so tudi oni del Cerkve in prav tako potrebujejo prijatelje in sprejetost. Zato je leta 1971 skupaj z Marie-Helen Mathieu organiziral veliko romanje oseb z motnjami v duševnem razvoju v Lurd. Romanje je bilo tako uspešno, da so sklenili da se bodo občasno srečevali v manjših skupinah. Tako so nastale skupine gibanja Vera in luč. Danes obstajajo skupine po vsem svetu med verniki različnih veroizpovedi.

Jezusovo povabilo

Tri besede se pojavljajo v Jezusovih ustih; te besede izražajo njegovo življenje, ljubezen in poslanstvo. Prva beseda je zelo preprosta: PRIDI. To velikokrat slišimo na srečanjih – pridi. Povabi, vabi na srečanje, k medsebojni podelitvi. Pridi in hodi za menoj! Vabi nas k odnosu do njega.

Druga beseda je: OSTANI. Ostani z menoj. Ostani z brati in sestrami. Srečanje z Jezusom je vedno zelo mehko, prijetno. To da nas nekdo povabi naj ostanemo, nosi v sebi mir. Toda skupno življenje je velikokrat težko, boleče, zato je treba vztrajati in premagovati ovire na poti do drugega. Tako se naučimo sprejemati drugačnost in edinstvenost vsakega izmed nas.

Tretja beseda je: POJDI. Pojdi, oznanjaj veselo oznanilo ubogim! Odreši jetnike! Daj luč ljudem! Prinesi svobodo stiskanim! Dajajmo življenje, ki smo ga prejeli od Njega. Pokažimo tudi ostalim to življenje, ki ga živimo skupaj z ostalimi v skupnosti, naj slišijo veselo oznanilo o miru, ljubezni, sprejetosti, prijateljstvu, odprtosti. Svet ne potrebuje oznanjevalcev sovraštva, vojn, nemira. Biti moramo veselo oznanilo, izvir življenja za druge.

VIR: Društvo Vera in luč

Ima srečanja vsak četrtek od 18.00 do 20.00 ure v Frančiškovi dvorani. 

Pridi, Gospod Jezus! Z močjo svojega Duha prenovi obličje zemlje! (Raz 22,20)

Prenova v Duhu ali Karizmatična prenova je najprej in predvsem Božji dar. Ne gre za kakšno izrazito specifično duhovnost, temveč le za resno razumljeno, mišljeno in živeto katoliško krščanstvo, katerega bistveni del je tudi dar Svetega Duha.

Zakaj karizmatična?

Uresničenje Jezusove in Očetove obljube o Tolažniku (Jn 16,7) oziroma moči z višave (Lk 24,49) je na binkoštni praznik in pozneje v prvih krščanskih občinah rodilo sadove, ki jih imenujemo karizme – darove Svetega Duha. Karizme v Cerkvi obstajajo tudi danes.
Vsako krščansko občestvo v Cerkvi je lahko veselo in hvaležno, če mu Sveti Duh nakloni svoje darove, ki si jih je treba želeti in zanje moliti.

Karizmatična izkušnja prve Cerkve, zapisana v Svetem pismu, je gotovo temelj vsakega govora o karizmah v Cerkvi danes. Začetek govora o karizmah je Jezusova obljuba apostolom, da bodo prejeli moč z višave (Lk 24,49) – to je Svetega Duha – kar se uresniči v Apd 2,1–13, kjer beremo o darovih Duha.

Karizmatičnost je v resnici bistveni element krščanstva, vključen v prenovo vere in Cerkve. Ni se nam treba bati, da bi karizme ali karizmatična molitvena občestva “porušila” obstoječi Cerkveni red in vodila v zmedo, saj Sveti Duh ne ruši tistega, kar je sam sezidal.

Prenova v Duhu ni gibanje

Prenova v Duhu je poseben duhovni tok v pokoncilski Cerkvi. Pred njegovim začetkom je papež Janez XXIII. molil: “Blaženi Božji Duh, (…) obnovi v našem času svoja čudovita dela kot nove binkošti.”

Je nova smer, ker je nastala šele po II. vatikanskem Cerkvenem zboru, a je stara, ker se sklicuje na življenje prvih krščanskih občestev, kakor jih opisujejo Apd.
Kot pravi kardinal Suenens: “Če si razlagamo Prenovo kot “gibanje” med drugimi gibanji pomeni, da ne razumemo njene narave; to je vzgib Svetega Duha, ponujen celotni Cerkvi, da bi se njeno življenje znova pomladilo. Duša Prenove – izlitje Svetega Duha – je milost binkoštne poživitve ponujeno vsem kristjanom.” Prenovitelj je Sveti Duh.

Več o Prenovi v Duhu preberite v knjigi V nove binkošti patrov frančiškanov Petra Vrabca in Michela Kurena.

Zgodovina  

Prenova v Duhu se je začela leta 1967 v ZDA, ko je skupina študentov katoliške univerze v Duquesnu v Pittsburghu na duhovnem vikendu zavzeto premišljevala binkoštni dogodek prve Cerkve. Molili so k Svetemu Duhu, da bi milost prvih binkošti tudi sami doživeli. Prišlo je do izlitja Svetega Duha z manifestacijo karizem, tako kot beremo v Svetem pismu. Za ta dogodek se je v katoliških krogih v ZDA hitro razvedelo in karizmatična molitvena občestva so se brez kakršnekoli reklame in organizirane podpore naglo – toda vsekakor tudi s priložnostnim živim pričevanjem udeležencev po vsem svetu – razširila po vsej ZDA in nato po vsem svetu.

Danes v molitvena občestva Prenove v Duhu redno prihaja več kot 100 milijonov katoličanov po vsem svetu, kar pomeni, da je daleč najmočnejši pokoncilski duhovni tok v Cerkvi.

Pri nas se občestva Prenove v Duhu (trenutno jih je več kot 60) zbirajo že več kot 20 let.

Značilnosti, sadovi, cilji

Glavna značilnost je kristocentričnost, saj je Jezus Kristus začetek in konec vsakega našega snovanja, vse milosti prihajajo od Njega. Sledita dva stebra, iz katerih vse izvira:slavilna molitev izlitje Svetega Duha s karizmami (krst v Svetem Duhu).

Sadovi

• ljubezen do Božje besede v Svetem pismu

• intimna povezanost z Bogom v molitvi

• otroško zaupanje

• potreba po adoraciji, kontemplativnosti

• spontano nastajanje in gojitev bratske ljubezni

• močna želja po pričevanju, apostolatu, evangelizaciji

• nova ljubezen do Cerkve in zakramentov

• močna želja po svetosti in zavest o realnosti duhovnega boja v nas

• poudarjena marijanskost

Spodbujamo

K nenehnemu spreobračanju k Jezusu Kristusu, našemu Odrešeniku odprtost za delovanje in moč Svetega Duha sprejemanje darov (karizem) Svetega Duha v vsej Cerkvi evangelizacijo z močjo Svetega Duha nevernih in novo evangelizacijo kristjanov, kulture in vse družbe nenehno rast k svetosti in vključevanje karizem v življenje Cerkve.

Kaj delamo?

Molitvena občestva

Vsak teden se zbiramo v molitvenih občestvih, kjer veselo slavimo Gospoda. Slavilna molitev je po splošnem mnenju biblicistov prva molitev Svetega pisma, pred zahvalno in prosilno, in to ne le v psalmih. Gospoda slavimo z vsem svojim bitjem, ker smo celovita bitja in ker tako naroča Sveto pismo. Sveti Avguštin, ki je še posebej spodbujal dvigovanje rok, pravi, da so nebesa eno samo ljubezensko slavljenje Boga, da pa se moramo na to pripravljati in “vaditi” že na zemlji, saj je slavilna molitev predokus nebes (Razlaga psalmov 148,1).

Izlitje Svetega Duha  

Prirejamo seminarje življenja v Duhu, na katerih se s predavanji in poglobljeno vodeno osebno molitvijo pripravimo na izročitev svojega življenja Jezusu Kristusu.
Kaj je izlitje Svetega Duha? To ni nov zakrament, vseeno pa je velik dar, milost. Je osebno srečanje z živim Bogom. “Molitev za “krst v Svetem Duhu” ali izlitje Svetega Duha je molitev osebne izročitve svojega življenja Gospodu Jezusu Kristusu. Pogosto ta dogodek spremlja glosolalija ali govorjenje v jezikih.” (nadškof Paul Josef Cordes)

Seminarji, maše za ozdravljenje, moitev za osvobajanje

S seminarji za evangelizacijo se vključujemo v prizadevanja Cerkve za evangelizacijo. Pripravljamo maše za ozdravljenje notranjih ran in ozdravljenje družinskega debla. Molimo za posameznike, ki iščejo pomoč pri Bogu in mu želijo izročiti svoje življenje, tudi v molitvi za osvobajanje po metodi Neala Lozana.

Poučevanje

Vršimo ga prek rednih srečanj animatorjev (voditeljev), v molitvenih občestvih, na seminarjih in duhovnih vajah. Enkrat na leto se dobimo na vseslovenskem srečanju molitvenih občestev Prenove v Duhu.

Založništvo

Mesečno izdajamo revijo Prenova. Izdajamo tudi razno karizmatično literaturo in slavilno glasbo.

VIR: Gibanje Prenova v Duhu

Seznam tečajev priprave na zakon v ljubljanski nadškofiji: PRENESI PDF >>>

V študentski skupini se zbirajo študentje iz vse Slovenije, ki študirajo v Ljubljani in so zato med delavnikom zdoma. Dobivajo se v sredo po študentski sveti maši ob 20.15 v Sattnerjevi sobi. Skupino vodi p. Janez Papa.

Se srečuje v cerkvi vsak dan od 6:45 do 8:45 ure.

Molitvena skupina se je spontano osnovala v času epidemije korona virusa-19. Od takrat redno skupaj molijo vsako jutro. Začnejo z molitvijo rožnega venca, sledi sveta maša, po maši molijo rožni venec in litanije in zaključijo z rožnim vencem Božjega usmiljenja.

Vse informacije o molitveni skupini  dobite pri bratu Ksaverju.

Lepo vabljeni, da se pridružite!