Dan 7,13-14; Ps 93,1-2.5, Raz 1,5-8; Mr 11,9-10
Verjetno smo že večkrat poslušali poročilo o sodnem procesu proti Jezusu. Zase lahko rečem, da mi do danes ni prav jasno, kaj je bil razlog za smrtno obsodbo. Če se ob tem ustavim, priznam, da mi ni ravno logično. Ko gre za tako hudo krivdo, da je potrebno obsoditi človeka na smrt, naj bi bila obsodba vendarle nedvoumna. Zakaj nejasnosti? Je problem odgovor na vprašanje: Kaj je resnica? Poglejmo, kaj je resnica za Pilata in kaj za Jude.
Resnica je, da je Pilatu najpomembnejša svetna oblast. Ker se zanjo boji, hkrati pa mu je nerodno to naravnost priznati, sprašuje Jezusa: »Si ti judovski kralj?« Ko Jezusa na sojenju prebičanega postavi pred ljudstvo in reče: »Glejte človek!«, hoče s tem dokazati, da na njem ni nič takega, kar bi lahko ogrožalo njega ali cesarja.
Jude, kot je videti, sploh ne zanima ali se Jezus dela za kralja ali ne. Kar se tiče svetne oblasti, je bilo to zanje le izgovor. Čeprav je njihova utemeljitev, da je to, kar govori bogokletje, slišati v njihovi logiki zelo resnično, pa je resnica verjetno drugje. Kaj pa je resnica za Jude? Resnica je, da se hočejo Jezusa znebiti. Ker vedo, da je Pilatu pomembna samo svetna oblast, pripeljejo Jezusa pred njega najprej z obtožbo, da se dela kralja in da ruši cesarjevo oblast. Pilat skuša to preveriti, a ker ne najde nobenih teženj pri Jezusu, da bi rušil njega in cesarja, ga želi Judom vrniti. Judje najdejo drugo resnico: »Mi imamo Postavo in po Postavi mora umreti, ker se je delal Božjega sina.« Pilat popusti pritiskom Judovskega ljudstva, ki mu grozi, da ga bo, če ne obsodi Jezusa, tožilo cesarju.
Kaj je torej resnica?
Resnica je zelo preprosta: Pilatu je najpomembnejša oblast in njegov mir. Tudi Judom je najpomembnejši mir, ki pa ga Jezus neprestano ruši. Če je On božji sin, potem se bodo morali spremeniti. Vzeti bodo morali zares njegove kritike in se odpovedati skrivanju za goro zapovedi, s katerimi so ohranjali svoj položaj. Resnica je, da se jim ne ljubi rasti, ne ljubi se jim spreminjati se in stopiti na pot neprestanega spreobračanja. Ker pa Jezus ne odstopi od te zahteve, mora umreti. Pilatovo vprašanje: Kaj je resnica? je nedvomno retorično vprašanje. Pilat ve, da Jezus ne zasluži smrti. Kaj je resnica? je retorično vprašanje tudi za Jude. Tudi oni vedo, da Jezus ne zasluži smrti. Spraševanje, kaj je resnica, je pravzaprav golo izmikanje. Zveni mogoče v smeri: Kdo pa nam more dokazati, da to, kar počnemo ni čista resnica? Jezus ne skuša dokazati, da početje njegovih tožnikov ni pošteno, saj ve, da to ni mogoče. Kdor noče slišati, ne bo slišal, kdor noče iskati, ne bo našel in kdor noče videti, ne bo videl.
Hočemo poznati odgovor: Kaj je resnica?
- Potem se že danes odpovejmo vsakemu poskusu iskanja kompromisov. Samo v iskrenosti je mogoče priti do resnice. Kompromisi zameglijo pogled. Pilat je bil poln kompromisov, zato ni zmogel odločitve za resnico.
- Potem se že danes odpovejmo lažji poti. Vsaka lenoba nas neprestano sili v laž. Lažja pot pogosto pelje daleč proč od resnice. To je bila pot Pilata, to je bila pot ljudstva. Naj ne bo tudi naša!
- Potem si že danes priznajmo, da nismo njeni gospodarji, ampak služabnik. Služabniki, ki v dialogu z Bogom in ljubečim bližnjim iščemo pot do spoznanja, ki ga daje Gospod.
- Potem že ta hip priznajmo, da resnic ni več, ampak je le Ena, tj. božja, ki se ne da prilagajati. Resnica o vsem je samo ena, ker za vsem stoji en Stvarnik in en Gospod.
- Potem moramo pred Njo, da bi jo lahko izpolnili, vsi pasti na kolena!
- Potem sprejmimo, da spoznanje Resnice ni ena od nalog našega življenja, ampak prva in najpomembnejša naloga. Ko jo izpolnimo, smo pripravljeni za gledanje Njene slave.
Da je resnic več, je ena največjih zablod tega časa. Če hočemo v življenju narediti kaj velikega, se bomo nedvomno morali odpovedati tej zablodi. Samo vztrajno in zavzeto iskanje Resnice nas bo izpolnilo. Vse drugo nas pušča prazne. Naj bo prav iskanje resnice o nas samih, o našem življenju in naši veri, eno ključnih vodil adventnega časa, v katerega bomo počasi vstopili.
Če torej hočemo, da bomo prepoznali našega kralja in bomo pripravljeni na srečanje z njim, je prav, da se vprašamo ali smo tako zavzeti za resnico, da jo prepoznavamo na vsakem koraku in jo bomo prepoznali tudi ob srečanju z Vstalim?
Obhajati današnji praznik z veseljem je mogoče le, če lahko iskreno rečemo, da si prizadevamo biti zvesti Jezusovi drži in se veselimo družbe z njim. Če nam je družba z resnicoljubnim sogovornikom že danes nadležna, nam bo neskončno bolj ob Njem, ki je prišel, da pričuje za resnico.
—————
Spoštovani obiskovalci spletnih strani naše župnije: