v torek, 25. novembra, goduje sv. Katarina Aleksandrijska (Sinajska)
Sv. Katarina je živela v 3. stoletju v Aleksandriji v Egiptu. Bila je iz ugledne družine, nekateri pravijo, da celo iz kraljevske. Bila je zelo lepa in izobražena o delih največjih filozofov in antičnih učiteljev. O krščanski veri jo je poučil puščavnik in jo krstil. To je bil čas treh cesarjev, ki so si razdelili veliko rimsko cesarstvo. Aleksandrija se je nahajala v cesarstvu Maksimina II., ki je preganjal kristjane. Sv. Katarina je pred cesarjem protestirala, ker preganja kristjane.
Da bi jo spametoval, jo je cesar postavil pred učene filozofe in govornike, sam pa ji obljubljal darila in jo celo zasnubil. Ker je sv. Katarina vse učene može prepričala za krščanske vrednote, jih je cesar dal usmrtiti, njo pa mučiti. Ker se ni želela odpovedati krščanski veri, jo je obsodil na smrt s kolesi.
Njeno telo so angeli odnesli na Sinaj, kjer je še danes samostan, ki je posvečen njej in kjer iz njenega groba teče zdravilno olje.ZavetnicaSv. Katarina je zavetnica samskih deklet nad 25 let, univerz in študentov, filozofov, znanstvenikov, teologov, braniteljev vere, tiskarjev, knjižničarjev in številnih drugih poklicev. Je priprošnjica v raznih boleznih (migrena, jecljanje …).
Umetniki sv. Katarino najpogosteje prikazujejo s kolesom, mečem in palmo. Pri nas je sv. Katarini posvečenih 31 cerkva, od tega osem župnijskih.
v četrtek, 27. novembra, godujeta sv. Modest in Virgil
Virgil, po rodu Irec, je bil najprej opat v Samostanu sv. Petra v Salzburgu ki ga je ustanovil škof sv. Rupert. Leta 755 pa je postal salzburški škof. Virgil si je pridobil velike zasluge za naš narod s tem, da je misijonaril med karantanskimi Slovenci. K Slovencem je leta 757 poslal svojega kornega škofa Modesta, ki se je izbral svoj sedež pri Gospe Sveti. Po njuni zaslugi se je krščanstvo med karantanskimi Slovenci hitro in uspešno širilo, ni pa bilo vezano na nobeno politično oblast. Virgil je umrl 27. novembra 784 v Salzburgu, Modest pa 3. decembra 772 pri Gospe Sveti, kjer je še danes njegov grob.
v petek, 28. novembra, goduje sv. Katarina Laboure
red skoraj 200 leti, natančneje julija leta 1830, je imela sestra usmiljenka Katarina Labouré med nočnim spanjem posebno videnje Marije. Bilo je na predvečer goda sv. Vincencija, h kateremu je Katarina pogosto molila s prošnjo, da bi videla Marijo.
Res jo je uslišal. Ponoči jo je zbudil deček – angel in jo povabil v kapelo, kjer je na stolu sedela Marija. Katarina je stekla k njenim nogam in naslonila glavo na njena kolena.
Marija je Katarini razlagala o situaciji v Franciji in v svetu, napovedala je velike stiske in preizkušnje, a je Katarini naročila, naj zaupa in ji ostane zvesta.
Naročila je, naj ljudje “prihajajo pred oltar. Tu se bodo milosti razlivale na vse, ki jih bodo prosili …” Napovedala ji je tudi drugo srečanje (videnje), ki se je res zgodilo štiri mesece pozneje, novembra 1830.
Marija se je tokrat prikazala Katarini v stoječi podobi, oblečena v čudovito belo svileno obleko in ogrinjalo, iz njenih prstanov pa so svetili izjemno svetli žarki na vse strani. Marija je imela v rokah zlato žarečo kroglo, ki je po njenih besedah predstavljala Francijo, ves svet, pa tudi vse ljudi.
Marija je Katarini razložila, da žarki, ki prihajajo iz njenih prstanov, predstavljajo velike milosti za vse ljudi, ki se z zaupanjem zatekajo k njej. V tistem trenutku se je okrog Marije prikazal ovalen napis: “O Marie conçue sans péché, priez pour nous qui avons recours à vous,” kar v slovenščini pomeni: “O Marija, brez madeža spočeta, prosi za nas, ki se k tebi zatekamo!”
Marija je Katarini naročila, naj po tej podobi in po teh besedah začnejo izdelovati svetinjice, ki naj jih ljudje v velikem zaupanju nosijo okrog vratu. Marija pa je obljubila velike milosti vsem, ki jo bodo prosili pomoči in zaupali vanjo.
Katarina je sprva dala narediti 2.000 svetinjic in kaj kmalu po tem, ko so jih ljudje začeli nositi, so se začela dogajati ozdravljenja, spreobrnjenja in drugi čudeži. Tako je svetinjica dobila ime “čudodelna svetinjica”.
Na tem mestu, kjer se je zgodilo vse to, na ulici Rue du bac sredi 6. pariškega okrožja, stoji cerkev Marije Čudodelne svetinjice. Številni obiskovalci in turisti se vsakodnevno zatekajo vanjo, redno pa se tam obhajajo tudi svete maše in molitve.
