V petek, 6. 12, ste ob 19. uri lepo vabljeni k 9. zaporedni maši prvega petka za mučenca – svetniškega kandidata Franca Kramariča. Somaševanje bo vodil dr. Simon Onušič, ki je doma iz Starega trga pri Ložu, kjer je kot kaplan deloval Kramarič. Gregor Čušin mu bo napisal pesem.
Pomembni prazniki
v torek, 3. 12. goduje sv. Frančišek Ksaver
Sv. Frančišek Ksaverij, duhovnik, pridigar in misijonar, se je rodil 7. aprila 1506 na gradu Ksaver (Javier, Xavier) v tedaj samostojni španski kraljevini Navarra. Njegov oče Juan je bil predsednik kraljevega sveta, mati Marija pa je za doto dobila grad Javier. Frančišek je bil peti in najmlajši otrok v družini. Devetnajstleten se je odpravil na študij na Sorbono v Pariz. Namestil se je v kolegiju sv. Barbare. Leto dni zatem mu je bil v isto stanovanje dodeljen Peter Faber in tri leta kasneje še ustanovitelj jezuitov Ignacij Lojolski.
Leta 1543 je v kapelici na Montmartu sedem pariških študentov (med njimi tudi Frančišek) pod Ignacijevim vodstvom izreklo zaobljube uboštva in čistosti ter izrazilo željo po potovanju v Sveto deželo ter po posvetitvi apostolskemu življenju. Čez dve leti so se napotili proti Benetkam, kjer so bili posvečeni v novomašnike. Frančišek je apostolsko deloval najprej v Bologni, leta 1538 pa se je odpravil v Rim. Tam se je udeleževal zborovanj ob ustanavljanju Družbe Jezusove, ki jo je papež Pavel III. (1534–1549) leta 1540 tudi kanonično potrdil. V tem času je portugalski kralj Janez III. zaprosil Ignacija za več misijonarjev, ki bi bili pripravljeni oditi v Indijo. Ignacij se je obrnil na Frančiška, ki je ponudbo sprejel in 7. aprila 1541 se je kot apostolski nuncij z dvema mladima sobratoma vkrcal za Indijo in po trinajstih mesecih pristal v Goi, civilnem in verskem središču portugalskega imperija na vzhodu. V Goi je pridigal kolonistom, poučeval otroke, sužnje in gobavce.
Iz Goe je odšel na jug Indije. V letih 1535–1537 je na vzhodni obali katoliško vero prejelo dvajset tisoč ribičev. Ob pomoči novih misijonarjev je v Indiji dobro uredil krščanske skupnosti. Romal je tudi v Madras na grob sv. Tomaža, da bi izprosil razsvetljenje za naslednje misijonske podvige. Preko Malake je odšel na otok Amboino in na Moluke.
Aprila 1549 se je odpravil na tri tisoč milj dolgo pot proti Japonski, kjer so se izkrcali 15. avgusta 1549. Na povratku v Indijo se je Frančišku porodil nov načrt. Ker je Kitajska za Japonsko pomenila vir vse resnice in modrosti, jo je želel osvojiti za Kristusa in dati krščanstvu na Daljnem Vzhodu trden temelj. Preden se je vrnil v Goo, je bil imenovan za provinciala na novo ustanovljene indijske province. Zadeve je uredil tako, da je imenoval vice-provinciala, sam pa je po dveh mesecih odšel v Malako in se vkrcal za Kitajsko. Na otoku Sancinu, pred vrati Kitajske, je zbolel in umrl v noči z 2. na 3. december 1552. Ob njegovi smrti je bil navzoč samo kitajski kristjan Anton. Poldrugo leto po smrti so njegovo truplo prenesli v Goo in ga pokopali v cerkvi Bon Jesus. Njegova desna roka je kot relikvija shranjena v Rimu v cerkvi Al Gesú.
Frančišek je stoletja veljal za izrednega čudodelnika v življenju in po smrti. Danes ga posebej častijo v Indiji, na Cejlonu, v Rimu in v njegovem rojstnem kraju Javier. Tudi na Slovenskem so ga svoj čas zelo častili, o čemer pričujejo mnogi njemu posvečeni oltarji ter cerkev sv. Frančiška Ksaverija na Stražah pri Radmirju na Štajerskem. Za svetnika je bil razglašen 12. marca 1622, za zavetnika misijonov pa skupaj s sv. Terezijo Deteta Jezusa leta 1927. Njegov god praznujemo 3. decembra.
v sredo, 4. 12. goduje sv. Barbara
Mučenka iz prvih krščanskih stoletij je pri nas zelo češčena, saj ji je posvečenih 18 cerkva, v številnih pa najdemo njen kip ali drugo upodobitev.
Zgodba o sveti Barbari govori o lepem in pametnem poganskem dekletu, doma iz grške Nikomedije, ki pa je imelo to nesrečo, da je bil njen oče Dioskur izjemno posesiven. Da bi nadziral njene socialne stike in vplive nanjo, je sezidal stolp in Barbaro zaprl vanj. Kljub temu je prek Origenovih spisov in služinčadi prišla v stik s krščansko vero.
Ko očeta ni bilo doma, se je dala krstiti, služabnike pa je prosila, naj na stolpu poleg dveh že obstoječih okenc naredijo tretje, da jo bodo tako trije snopi svetlobe spominjali na sv. Trojico. Ko je prišel oče in izvedel, kaj se je zgodilo, je pobesnel. Hčer je izročil sodnikom (bilo je leto 306, čas krutih Dioklecijanovih preganjanj kristjanov). Sodniki so Barbaro obsodili na smrt z obglavljenjem, oče, od vedno zagrizen nasprotnik kristjanov, pa se je ponudil, da bo sodbo izvršil sam. Kar se je tudi zgodilo: oče Dioskur je v imenu države obglavil lastno hčer Barbaro.
Barbaro so v srednjem veku prišteli k štirinajstim pomočnikom v sili. Najdemo jo v ‘ženski trojici’, kjer se je pridružila sv. Katarini in sv. Marjeti. Upodabljajo jo s stolpom, ki je simbol vsakega jetništva, vrata, ki se čudežno odpro, pomenijo rešitev iz vsake stiske, kelih, ki ga sv. Barbara drži v rokah, pomeni okrepčilo, ki ga ji je dajala njena trdna vera. Zaradi keliha velja tudi za zavetnico za srečno smrt.
v petek, 6. 12. goduje sv. Nikolaj (Miklavž)
Sv. Nikolaj je živel v 4. stoletju in je bil škof v mestu Mira v Mali Aziji (današnji Demre v Turčiji). Bil je sin edinec, saj njegova starša dolgo časa nista mogla imeti otrok. Starša sta bila odprta za reveže, sin Nikolaj (v grščini njegovo ime pomeni zmaga ljudstva) ju je v tem posnemal. Ko sta mu starša zapustila lepo premoženje, ga je razdelil med reveže, sam pa je postal redovnik. Ko je v Miri umrl škof, so se verniki odločili, da bodo za škofa izbrali tistega duhovnika, ki bo naslednje jutro prvi stopil v cerkev. To je bil ravno Nikolaj. Ko je nastopil škofovsko službo, so kristjane v rimski državi še preganjali in tudi sam je bil zaradi vere v zaporu. Leta 325 se je udeležil zgodovinskega cerkvenega zbora v Niceji. Vernikom je hotel biti zgled, zlasti v dobrodelnosti. Po izročilu je priskrbel primerno doto trem obubožanim dekletom, ki bi sicer zabredle v sramoto, tako pa so se lahko pošteno poročile. Kmalu po smrti okrog leta 350 so ga ljudje začeli častiti kot svetnika. Zaradi dobrote je postal priprošnjik v različnih življenjskih stiskah.
Sv. Nikolaj je eden izmed najbolj priljubljenih svetnikov vzhodne Cerkve. Njegov spomin so v carski Rusiji obeleževali z dvema praznikoma: 6. decembra, ko je spomin njegove smrti, in 9. maja, ko je spomin prenosa njegovih posmrtnih ostankov. Leta 1086 so namreč pomorščaki iz italijanskega mesta Bari v Miri ukradli njegove relikvije in jih prenesli v Bari, kjer so shranjene še danes.
Za svojega zavetnika ga častijo mornarji, brodarji in splavarji. Prve cerkve njemu v čast so postavljali ob vodah. Ljubljanska stolnica, ki je posvečena sv. Nikolaju, je bila prvotno cerkev ljubljanskih ribičev in čolnarjev. Na Slovenskem je temu priljubljenemu svetniku posvečenih največje število cerkva – okoli 200. Po mnogih cerkvah so naslikani prizori iz legende o njegovem življenju. Ime Nikolaj je povsod, posebno pa v Rusiji, zelo pogosto (pri nas so poleg Nikolaja in Miklavža znane še druge oblike: Niko, Niki, Miko, Mikec, Milček – Nikolaja, Nika in Nikica).
Izročilo obdarovanja otrok
V 19. stoletju se je skoraj po vseh slovenskih pokrajinah razširilo miklavževanje – obhod Miklavža s spremstvom na predvečer svetnikovega godu. Po legendi namreč ta svetnik na predvečer svojega godu s spremstvom (angeli in parkeljni) hodi od hiše do hiše in pridnim otrokom prinaša darila, porednim pa šibe. Njegov godovni dan je ponekod še posebej namenjen krščanski dobrodelnosti.
__________________________
Veroučne ure so se začele 9. septembra po objavljenem urniku. Veroukarji naj čim prej prinesejo spričevala, da ob koncu leta ne bo težav, ko jih bodo iskali.
________________________________
Dragi mladi bralci (za Slomškovo bralno priznanje),
lepo vabljeni k prijavi in na naša srečanja štiri nedelje po družinski sveti maši v Frančiškovi dvorani:
26. januarja 2025, 23. marca 2025 in na zaključno prireditev 18. maja 2025.
__________________________________
Sveta maša na Rožniku bo letos samo še za polnočnico, potem pa spet od maja naprej naslednje leto.
________________________________
Spoštovani obiskovalci spletnih strani naše župnije:
- na desni povezavi lahko v živo spremljate svete maše preko radia Ognjišče: ► AVDIO POVEZAVA.
- ali preko YouTube kanala ► VIDEO.