Joz 24,1–2a.15–17.18b; Ef 5,21–32; Jn 6,60–69
Hinavec je eden od najmočnejših pridevkov, ki jih Jezus uporablja v evangeliju. Ko ga izgovarja, ga namenja učiteljem vere: učiteljem postave, pismoukom… »Hinavec«, pravi Jezus. Jezus je namreč hotel, da se pismouki in farizeji otresejo zmote, v katero so padli, to je, da so sprevrnili Božjo voljo zanemarjajoč njegove zapovedi, da bi spolnjevali človeška izročila. Jezusov odziv je oster, saj gre za veliko stvar. Gre namreč za resnico v odnosu med človekom in Bogom, za pristnost verskega življenja. Hinavec je lažnivec, ni pristen.
Tudi danes nas Gospod vabi, naj bežimo pred nevarnostjo, da bi dajali prednost obliki in ne vsebini. Vabi nas, naj vedno znova priznamo to, kar je resnično središče izkušnje vere, torej ljubezen do Boga in ljubezen do bližnjega in jo očistimo hinavščine legalizma in obredništva.
Evangeljsko sporočilo danes okrepi še glas apostola Jakoba, ki zgoščeno pove, kaj bi morala biti prava pobožnost. Tako pravi o pravi pobožnosti: »Obiskovati sirote in vdove v njihovi stiski in se ohraniti neomadeževanega od sveta« (v. 27).
»Obiskovati sirote in vdove« pomeni, prakticirati dejavno ljubezen do bližnjega, začenši pri najbolj pomoči potrebnim osebah, najranljivejših, najbolj obrobnih. To so osebe za katere še posebej Bog skrbi in zahteva od nas, da delamo prav tako.
»Ohraniti se neomadeževanega od sveta«, ne pomeni osamiti se ali se zapreti pred resničnostjo. Ne! Tudi tukaj ne gre za zunanjo temveč v bistvu za notranjo držo, saj pomeni bedeti nad tem, da se ne bo naš način razmišljanja in delovanja okužil s posvetno miselnostjo, torej z nečimrnostjo, skopostjo in ošabnostjo. V resnici moški ali ženska, ki živi v nečimrnosti, skoposti in ošabnosti ter istočasno veruje in se razkazuje kot vernik ali pa celo obsoja druge, je hinavec.
Opravimo spraševanje vesti, da bomo videli, kako sprejemamo Božjo Besedo. V nedeljo jo poslušamo pri maši. Če jo poslušamo raztreseno in površno, ne bomo imeli veliko od nje. Besedo moramo namreč sprejeti z odprtim razumom in srcem, kot dobra zemlja, da bo sprejeta in bo prinašala sadove v konkretnem življenju. Jezus pravi, da je Božja Beseda kot pšenično zrno, kot seme, ki mora rasti ob konkretnih dejanjih. Tako bo Beseda sama očistila srce in dejanja ter bo naš odnos z Bogom in drugimi osvobojen hinavščine.
Zgled in priprošnja Device Marije naj nam pomagata, da bomo vedno s srcem častili Gospoda in pričevali svojo ljubezen do njega s konkretnimi izbirami za dobro bratov.
Spoštovani obiskovalci spletnih strani naše župnije: