v sredo,1. februarja, je praznik Lurške Matere božje
Marija se je v Lurdu prikazala 18-krat med 11. februarjem in 16. julijem 1858. Prikazovala se je štirinajstletni Bernardki Soubirous, preprosti in pobožni deklici iz revne družine. Prvo prikazanje se je zgodilo pri votlini Massabielle ob reki Gave. Bernardka je videla lepo gospo, oblečeno v belo z modrim pasom, ki ji je naročila, naj se vrne večkrat. Bernardka je prvo videnje opisala takole: »Gospa je bila mlada in tako lepa, da nisem še nikdar videla kaj takšnega. Pogledala me je, se mi nasmehnila in mi pomignila, naj stopim bliže, kakor da mi je mati. Kakor iz navade sem vzela v roke rožni venec in pokleknila. Gospa mi je prikimala in tudi sama spustila med prste rožni venec, ki ga je nosila na desni roki.«
Med prikazanji je Marija Bernardki zaupala različna sporočila, ki so vabila k molitvi, pokori in spreobrnjenju. V enem izmed prikazanj ji je naročila, naj izkoplje studenec, katerega voda je postala znamenje telesnega in duhovnega ozdravljenja. Marija se je 25. marca 1858 razodela kot “Brezmadežno spočetje”, kar je potrdilo cerkveni nauk, ki ga je papež Pij IX. razglasil štiri leta prej.
Kmalu je Lurd postal eno najpomembnejših romarskih središč, kjer romarji iz vsega sveta iščejo tolažbo, ozdravljenje in poglobitev vere. Številni čudeži ozdravljenj, ki jih je preverila in priznala tudi Cerkev, so potrdili posebno milostno navzočnost Marije v Lurdu.
Svetovni dan bolnikov – dan sočutja in molitve
Sveti papež Janez Pavel II. je 11. februar razglasil tudi za svetovni dan bolnikov, saj se Marijina nežna materinska ljubezen še posebej izraža v bližini tistih, ki trpijo. Ta dan nas spodbuja k večji občutljivosti za bolnike in trpeče. Vabi nas, da po svojih močeh pomagamo tistim, ki potrebujejo našo skrb, pozornost in molitev.
Lurška Mati Božja nas vabi, da odpremo srce za Kristusovo ljubezen in se s sočutjem zavzamemo za bolnike, starejše, osamljene in vse v stiski. Praznovanje tega dne nas spominja na moč vere in upanja, ki ju lahko črpamo iz Marijine priprošnje ter iz njenega zgleda popolnega zaupanja v Božjo voljo.
Ob današnjem prazniku smo povabljeni k molitvi rožnega venca, prošnjam za zdravje duše in telesa ter k dejanjem ljubezni do bližnjega. Naj nam Lurška Mati Božja pomaga, da bomo v vsakdanjem življenju odsevali Božje usmiljenje in prinašali upanje tistim, ki ga najbolj potrebujejo. Naj nas Marijin zgled vodi k večji predanosti veri in služenju drugim.
v soboto, 14 februarja, goduje sv. Valentin
Ena od legend o njem pravi, da je v 3. stoletju v Rimu vladal kruti cesar Klavdij II. (od ok. 214 do 270.
Takrat so rimski imperij pestile politična nestabilnost, pogoste menjave cesarjev, gospodarske težave
in vdori tujih ljudstev. Cesar se je uspešno vojskoval z Alemani in v bitki pri Naissu (današnji Niš v Srbiji)
leta 268 prepričljivo premagal Gote. Za vojsko je se veda potreboval veliko vojakov, a ker se je bal, da se
fantje zaradi ljubezni do deklet ne bodo želeli boriti zanj, je prepovedal vse zaroke in poroke. Veliko parov
je zaradi tega izgubilo še zadnje upanje, da se bodo sploh lahko kdaj poročili, in njihov obup je kar klical
po rešitelju. Okrutnemu cesarju se je postavil po robu duhovnik Valentin, ki je na skrivaj poročal mlade fante, preden so oblekli vojaško suknjo. Ko je Klavdij II izvedel za to, ga je okoli leta 269 zaprl in obsodil na smrt. Zaradi svojega žrtvovanja je bil Valentin leta 496 pod papežem Gelazijem I. razglašen za svetnika, ki goduje 14. februarja, tj. na dan, ko se po starih legendah ptički začnejo ženiti. Valentinov pogum torej že več kot poldrugo tisočletje navdihuje zaljubljence, da si brez zadržkov izkazujejo ljubezen.
Čeprav so se v preteklosti za ljubezen uporabljali tudi drugi simboli, kot so vrtnice, golobčki ali Amor,
srce zaradi rdeče barve ter preproste in takoj prepo znavne oblike tudi še v današnjih časih ostaja osrednji simbol za čustva, strast in ljubezen.
