2 Sam 5, 1-3; Kol 1, 12-20; Lk 23, 35-43
Na svetu je trenutno skora 200 držav, od teh je 28 ali slabih 15% kraljevin. Iz teh podatkov bi lahko sklepali, da je ta državna ureditev preživeta, saj kar 10 od teh držav leži v Evropi in gre bolj za relikte preteklosti – politično so vse te države parlamentarno urejene in so njihove kronane glave bolj za okras kot pa za vladanje.
Med temi 28 kraljevinami uradno ni božjega kraljestva, saj Jezus vedno poudarja, da njegovo kraljestvo ni od tega sveta. Kakšen kralj je torej Jezus? To vprašanje je vznemirjalo tudi Pilata – in to predvsem s političnega stališča, saj je bil rimski prokurator; torej je v prvi vrsti branil interese okupacijskih rimskih oblasti in je po službeni dolžnosti moral reagirati na vsak poskus omejevanja ali rušenja te oblasti. Čas pred pasho je bil s tega stališča še posebej nevaren, saj so Judje močno pričakovali Mesijo – Odrešenika – novega kralja, ki jih bo rešil rimske nadvlade.
Pilatovo vprašanje Jezusu, ali je Judovski kralj je bilo v resnici dvojno: »ali si politični vodja, ali le ogrožaš svoje verske voditelje?«. Glede na Jezusovo skromno in mirno pojavo, prvi del vprašanja ni bil mišljen preveč resno, zato je Jezus namesto odgovora vprašal: »S čim so me pri tebi očrnili verski voditelji?« Pilatovo retorično vprašanje »Sem mar jaz Jud?«
in »Kaj si torej storil?« pa ni več vprašanje ampak je že odgovor – Pilat je namreč spoznal, da gre pri Jezusu za versko, ne politično oblast: to pa za Rimljane ni bilo sporno, saj so Judje imeli versko avtonomijo. Pilat zaključi z vprašanjem »Torej si vendar kralj?«, ki že izraža simpatijo z Jezusom. In na tej točki mu Jezus lahko razloži svoje poslanstvo. Ta dialog, ki ni dialog, ampak zgleda, da govorita eden mimo drugega, je podaljšek zgodovine.
Judje so imeli s kralji določene težave že od začetka. Ko so se iz nomadskih plemen oblikovali v narod so želeli imeti kralja kot okoliški narodi in pritiskali na ostarelega sodnika Samuela. V tem so se pregrešili zoper Jahveja, ki je bil njihov Bog in kralj obenem. Po vztrajanju so res dobili kralja: Samuel je na skrivaj mazilil Savla, nato pa je bil javno izžreban najprej Benjaminov rod in nato res tudi Savel. Toda prav kmalu je prekršil jasno izraženo Božjo zapoved. Naslednji kralj je bil David. Bil je odličen kralj. V primerjavi s Savlom David ni kaznovan v svojih potomcih. Dano mu je zagotovilo, da bo videl enega svojih sinov vladati namesto sebe. Davidova hiša bo vedno vladala na prestolu v Jeruzalemu, kakršne koli že bodo napake njenih vladajočih članov. Pozneje so kralji nakopičili toliko prestopkov, da je bilo kraljestvo sámo videti obsojeno. Dokončna sodba nad njim je bila izrečena leta 587 pr. Kr. Vendar pa ljudje niso prenehali verjeti obljubi o neminljivosti Davidove hiše in so z zaupanjem pričakovali prihod Davidovega sina, vrednega obljub, katere je prejel njegov prednik. To je Mesija, idealni kralj in pravi potomec po krvi tistega, ki ga je Bog izbral približno tisoč let pred njegovim prihodom.
Če je Jezus kralj, komu vlada, kje je njegovo kraljestvo?
V Lukovem evangeliju 19,11 beremo »Ker je bil Jezus z učenci blizu Jeruzalema, in so mislili, da se bo Božje kraljestvo pojavilo takoj, je spet povedal priliko« – kot dober učitelj in pedagog je Jezus svojim učencem skušal dopovedati v čem je smisel njegovega delovanja.
Besedni zvezi nebeško kraljestvo in božje kraljestvo se v Novi zavezi pojavita 62-krat (Računalniška era nam omogoča na enostaven način priti do vseh navedkov) .Razvrstimo jih lahko v več skupin:
- V prvi Jezus v glavnem v prilikah opisuje, kakšno je nebeško oz. božje kraljestvo– največkrat v Matejevem evangeliju
… je podobno človeku, ki je posejal dobro seme na svoji njivi, …kvasu, ki ga je žena vmesila v tri merice moke, dokler se ni vse prekvasilo, … gorčičnemu zrnu, … trgovcu, ki išče lepe bisere, …kralju, ki je hotel napraviti račun s svojimi služabniki, …hišnemu gospodarju, ki je šel zgodaj zjutraj najet delavce za svoj vinograd, … kralju, ki je napravil svatbo svojemu sinu
- V drugo skupini so navedki, ki govorijo, kdaj se bo uresničilo božje kraljestvo:
Tu gre predvsem za oznanjevalno vlogo Janeza Krstnika: »Čas se je dopolnil in Božje kraljestvo se je približalo. Spreobrnite se in verujte evangeliju. …Od dni Janeza Krstnika do zdaj si nebeško kraljestvo s silo utira pot in močni ga osvajajo, … Ozdravljaje bolnike in jim govorite: približalo se je Božje kraljestvo, … glejte, Božje kraljestvo je med vami.
- Tretja skupina opisuje kdo bo prišel v božje kraljestvo:
Nebeško kraljestvo je podobno mreži, ki jo vržejo v morje in zajame ribe vseh vrst (vsi se lahko zveličajo), … pustite otroke k meni …, vsi blagri: ubogi na duhu, zaradi pravičnosti preganjani
- V zadnji skupini pa povejmo še primere, kdo ne bo prišel v Božje kraljestvo:
… lažje gre kamela skozi šivankino uho, … kako težko bodo tisti, ki imajo premoženje prišli v b.k., …nihče, kdor položi roko na plug in se ozira nazaj, ni primeren za b.k. , … če se ne spreobrnete in postanete kakor otroci …, če se kdo ne rodi iz vode in Duha, ne more priti v Božje kraljestvo
ne pojde v nebeško kraljestvo vsak, kdor pravi Gospod, Gospod, ampak, kdor uresničuje voljo mojega Očeta,
Farizeji in pismouki – profesionalni verski voditelji so najbrž težko poslušali te besede, ko pa so slišali naslednje navedke, jim je prekipelo:
… cestninarji in vlačuge pojdejo pred vami vbožje kraljestvo., … če vaša pravičnost ne bo večja kakor pravičnost pismoukov in farizejev, ne pridete v božje kraljestvo … toda gorje vam, pismouki in farizeji, hinavci, ker pred ljudmi zaklepate nebeško kraljestvo. Vi sami namreč ne vstopate, tistim, ki bi radi vstopili, pa ne dovolite vstopiti, … vzelo se vam bo Božje kraljestvo in dalo ljudstvu, ki bo obrodilo njegove sadove.«
In kdor bo padel na ta kamen, se bo razbil; in na kogar pade ta kamen, ga bo zmečkal. Ko so véliki duhovniki in farizeji slišali njegove prilike, so spoznali, da govori o njih. Poskušali so ga zgrabiti, pa so se zbali množice, ker ga je imela za preroka
Jezus je šele pred Pilatom zatrdil, da je kralj, prej se je vedno skril, ko so ga hoteli postaviti za vladarja. Njegov odnos do politične moči se najbolje vidi pri slavnostnem vhodu v Jeruzalem. Ni prišel na belem konju kot bi se spodobilo vladarju, ampak je prijahal na oslu, na katerem ni še nihče jahal. Kraljevske insignije, ki so mu jih dali, so bile trnova krona in trs, s katerim so ga tepli, za žezlo. S tem je hotel pokazati, da prinaša njegov nauk nekaj povsem novega: da vladati pomeni služiti in trpeti za druge..
To je tudi eden od bistvenih poudarkov današnje božje besede. V sozvočju s tem so tudi Danielove sanje iz prvega berila, ki nas opogumljajo v današnjem svetovnem kaosu:
Glej, skupaj z oblaki neba
je prihajal nekdo kakor sin človekov;
Njemu je bila dana oblast, čast in kraljestvo,
in vsa ljudstva, narodi in jeziki so mu služili.
Njegova oblast je večna oblast, ki ne preide,
in njegovo kraljestvo neuničljivo.
Božja beseda nas vabi, da bi se večkrat na dan spomnili vsem zelo znanih besed in bi z vsem srcem molili: pridi k nam tvoje kraljestvo. Da bi vzeli zares, da smo božji sodelavci pri gradnji kraljestva pravičnosti, miru in ljubezni na Zemlji. Da novo nebo in nova zemlja nista nekje v daljni prihodnosti, ampak sta odvisni tudi od nas in smo ju lahko deležni že danes.