v ponedeljek, 8. septenbra, je praznik žalostne Matere Božje
Pobožnost in praznik Žalostne Matere Božje ima svoj svetopisemski temelj v Simeonovi prerokbi Mariji v Lukovem evangeliju: »In tvojo lastno dušo bo presunil meč!« (Lk 2,35)
V srednjem veku so o Marijinih žalostih pobožno razmišljali redovniki serviti, temu pa so počasi sledili tudi drugi kristjani. Praznik Žalostne Matere Božje je uvedel papež Pij VII. leta 1814, ko se je vrnil iz Napoleonovega jetništva.
Krščanska pobožnost je v evangelijih opazila sedem trenutkov v Marijinem življenju, ki so ji prizadeli veliko trpljenja, »sedem bolečin«:
- žalost: Simeonova prerokba Marijine žalosti;
- žalost: Beg svete Družine v Egipt pred krutim Herodom;
- žalost: Dvanajstletni Jezus se »izgubi« v Jeruzalemskem templju;
- žalost: Marijino srečanje z Jezusom na križevem potu;
- žalost: Marijina žalost ob Jezusu, pribitem na križu;
- žalost: Snemanje mrtvega Jezusa s križa in položitev njej v naročje (pieta);
- žalost: Polaganje Jezusa v grob.
v četrtek, 18. septembra, goduje sv. Jožef Kupertinski
Jožef Marija Desa se je rodil 17. junija 1603 na jugu Italije, v Copertinu, kot najmlajši otrok. Otroštvo je preživel v revščini. Šolo je moral zaradi bolezni večkrat prekiniti. Zelo si je želel postati duhovnik, a so ga številni samostani zavrnili kot neprimernega, dokler ga leta 1626 končno niso sprejeli minoriti v samostanu della Grotella. Kljub velikemu trudi, je težko napredoval na duhovniški poti in leta 1628 prejel duhovniško posvečenje.
In zdaj so se na zunaj začeli kazati njegovi mistični darovi (zamaknjenja, dar čudežev in prerokovanja, videnja, videl je ljudem v srce in vest), ki so mu hitro prinesli slavo, a tudi številne križe. Sam si je prizadeval ostati ponižen in se veliko pokoril. Živel je zelo ubožno, v celici brez pohištva, spal na odeji na podu.
Zaradi ekstaze in lebdenja je vzbudil sum, da je prevarant. O njem je leta 1638 razpravljala inkvizicijska komisija v Neaplju in Rimu, a ga niso mogli spoznati za krivega. Čudež se je ponovil v kapeli samostana sv. Gregorja pred inkvizicijskimi sodniki. Tudi oni so ga videli, kako v zanosu lebdi v zraku.
Predstojniki so ga poslali v Assisi, kjer je ostal 14 let, kjer je še naprej imel tiste izredne milosti. Ljudje so še naprej stalno prihajali k njemu, tudi duhovniki in prelati, ki so se mu priporočali in ga prosili za nasvet. Zadnja leta svojega življenja je svetnik preživel v samostanu sv. Frančiška v Osimu pri Anconi v Italiji. Umrl je 18. septembra 1663. Za blaženega je bil razglašen leta 1753, za svetnika pa leta 1767.
Je zavetnik letenja, letalstva in vesoljcev. Priporočajo se mu dijaki in študentje, zlasti tisti, ki opravljajo izpite, za srečo pri izpitih.
