v sredo, 20. avgusta, goduje sv. Bernard iz Clairvauxa, soustanovitelj cistercijanov
Rojen je bil leta 1090 v francoski vasi Fontaines-les-Dijon kot tretji od sedmih otrok plemiške družine. Smrt njegove pobožne matere, ko mu je bilo približno šestnajst let, ga je še bolj povezala z nebeško materjo Marijo.
Pri 22-ih letih je vstopil v reformirani samostan Citeaux skupaj s tridesetimi prijatelji in sorodniki. Moč njegove osebnosti, prepojene z ljubeznijo do Boga in ljudi, ga je kmalu naredila za pravega duhovnega vodja, in zaradi česar ga je tamkajšnji opat že po treh letih skupaj z dvanajstimi sobrati poslal ustanoviti nov samostan v Clairvauxu.
Ker je sv. Bernard tako privlačno govoril, so se starši bali, da bodo njihovi otroci ob obisku Clairvauxa vstopili v samostan. Kljub strogi disciplini je namreč opat Bernard v samostan privabil na tisoče mož, tako da je po različnih deželah v kratkem času osnoval 160 novih samostanov. Bil je kot magnet. Tako je Bernard postal nekakšen “soustanovitelj” nove cistercijanske družine.
S popolno preureditvijo redovniškega življenja svoje skupnosti je mladi Bernard, čeprav »samo« opat, aktivno sodeloval tudi v najvišjih političnih in cerkvenih krogih tedanjega časa. Dejaven je bil pri križarskih vojnah, sodeloval je v ideoloških bojih proti krivovercem. Zavzemal se je za edinost; v času razkola in izvolitve dveh papežev leta 1130 je podprl zakonitega papeža Inocenca II.
Močan vpliv na politične in cerkvene mogočnike je okrepil s svojimi slikovitimi in močnimi pridigami, pisanimi deli in dopisovanjem. Napisal je veliko govorov, pisem in pesnitev, ki so bili priljubljeno vzgojno branje. Vse odlikuje lep jezik, zaradi katerega so mu dali naziv »medonosni učitelj«.
Brez sv. Bernarda bi bila zgodovina pobožnosti do trpečega Kristusa, Srca Jezusovega in Marijinega drugačna.
Sv. Bernard je umrl 20. avgusta leta 1153 v Clairvauxu, star 63 let.
v petek, 22. avgusta, je praznik Device Marije Kraljice
Marija je Kraljica, ker je mati našega Gospoda; kraljevsko veličanstvo odseva s Sina nanjo ‒ zato je Kraljica, ker je mati njega, ki je Kralj vseh kraljev. To versko prepričanje je izraženo v krščanski umetnosti že v najstarejših časih. Ne dolgo potem najdemo tudi zapisana pričevanja o tej veri. Sv. Efrem Sirski že v 4. stoletju na primer s poudarkom naslavlja Marijo z Gospodarica ali Gospa. V 5. in 6. stoletju imamo pri vzhodnih cerkvenih očetih veliko pričevanj o Marijinem kraljevskem dostojanstvu. Čudovita himna Akathistos iz 7. stoletja na primer vzklika: “Prepeval bom himno Materi Kraljici in se ji bom z radostjo približal, da bi v veselju poveličeval njena čuda.”
Marijino kraljestvo se uveljavlja na materinski način, zato je papež Pij XII. zaupal Mariji, ki jo imenujemo posebej tudi Kraljica miru, eno najpomembnejših zadev človeškega rodu: tako krhek svetovni mir dosežen s tolikimi mukami. Z okrožnico H Kraljici nebes je leta 1954 uvedel praznik Marije Kraljice, ki ga zdaj obhajamo 22. avgusta ‒ osmi dan po Marijinem vnebovzetju. Ta dan je primerno izbran, saj se je Marijino kraljevanje v polnosti in z vso učinkovitostjo začelo uresničevati šele od dneva njenega vnebovzetja.