(teden za edinost kristjanov)
Prazniki v tem tednu
v torek, 21. 1. goduje sv. Neža
Po starem izročilu se je rodila leta 237/291 v plemiški rimski družini. Že od otroštva je bila kristjanka in Kristusu obljubila večno devištvo.
Ker je bila bogata in lepa, je imela pri dvanajstih letih številne občudovalce, ki pa jih je odklanjala. Zasnubil jo je celo sam sin rimskega cesarskega namestnika. Neža je zaroko odklonila, češ da je že zaročena z nebeškim Ženinom.
Ko je užaljeni ženin podrobneje ugotovil, da je Neža kristjanka, jo je naznanil oblastem. Biti kristjan je bilo v tedanji dobi preganjanja zločin proti državnemu redu. Nežo so obtožili in privedli na sodišče, kjer pa je neustrašno pričevala o veri in deviškosti. Njen notranji žar je bil močnejši od vseh groženj in bolečin. Ker pa je bila usmrtitev devic nezakonita, so jo najprej odpeljali v bordel, kjer jo je želel prefektov sin posiliti, a je mrtev padel po tleh. Neža ga je z molitvijo obudila, in zaradi česar je bila obtožena čarovništva in obsojena na smrt. Na koncu naj bi jo neki vojak zabodel z mečem oz. ji odsekal glavo – umrla je kot jagnje, leta 250/304 v Rimu, stara komaj 12 ali 13 let.
Ljudje so občudovali njen pogum pri komaj trinajstih letih. Čeprav je bila še zelo mlada, je bila duhovno zrela in se zavedala svojih večnih vrednot. Izročilo pravi, da se je osem dni po svojem koncu prikazala staršem z jagnjetino v roki in jih potolažila z veliko slavo, ki si jo je zaslužila s svojo mučeniško smrtjo. Njeno češčenje se je hitro razširilo, njeno ime se nahaja v rimskem kanonu. V njeno čast je bila v Rimu nad njenim grobom postavljena velika bazilika, darovalka pa je bila Konstancija, hči cesarja Konstantina.
…………………………………….
v petek, 24. 1. goduje sv. Frančišek Saleški
Frančišek Saleški se je rodil 21. avgusta 1567 v plemiški družini Boisy v današnji francoski pokrajini Savoja. Pravo je študiral na univerzah v Parizu in Padovi. Že v študijskih letih je pokazal zanimanje za teološka vprašanja, ob čemer je odkril duhovniški poklic. Opustil je pravniško službo in leta 1593 postal duhovnik. Najprej je tri leta služboval v pretežno kalvinistični pokrajini Chamblais, nato pa je zaradi občutljivosti za katoliško pravovernost prosil škofa v Ženevi, središču kalvinizma, naj ga v službo sprejme kot katoliškega pridigarja. Ker je požel velik uspeh, je bil že po treh letih imenovan za ženevskega škofa pomočnika (1599). Ko je tri leta pozneje postal škof ordinarij, si je prizadeval za uvedbo reform Tridentinskega cerkvenega zbora (1545–1563).
Sedež škofije je moral zaradi pritiska kalvinskih reformatorjev preseliti v savojsko mestece Annecy, kjer je postal duhovni voditelj in redovni ustanovitelj. Frančišek Saleški velja za utemeljitelja moderne katoliške duhovnosti. Intelektualno je vplival na nekatere najvidnejše osebnosti 17. stoletja v Franciji. Umrl je 28. decembra 1622 v Lyonu.
Za svetnika je bil razglašen leta 1665, papež Leon XIII. (1878–1903) pa ga je leta 1887 razglasil tudi za cerkvenega učitelja.
Frančišek Saleški se je v prvih letih duhovništva veliko ukvarjal s pridiganjem. Ker na prižnici ni dosegel zavidljivih rezultatov, se je odločil, da bo svoje misli objavil na letakih, ki jih je raznašal po hišah in pritrjeval na zidove. Zaradi izvirne komunikacijske domislice svojega časa ga je papež Pij XI. (1922–1939) leta 1923 razglasil za zavetnika novinarjev. Za njegov godovni dan je bil izbran 24. januar, dan, ko so prenesli relikvije v cerkev v Annecy.
………………………………..
v soboto, 25. 1. je spomin spreobrnjenja sv. Pavla
Apostol Pavel je bil najprej poznan po tem, da je preganjal prve kristjane, po videnju pred Damaskom pa je iz preganjalca Kristusa postal apostol, o čemer poročajo štirje svetopisemski odlomki: Apostolska dela 9,1–19,[2] Apostolska dela 22,1–21,[3] Apostolska dela 26,6–16[4] in Pismo Galačanom 1,11–24.[5] Po spreobrnjenju in daljši notranji in zunanji pripravi na osebno poslanstvo je evangelij ponesel poganskim ljudstvom po skorajda vsem tedaj znanem svetu. Znan je tudi po 14-ih pismih,[6] ki so namenjena različnim cerkvenim skupnostim in so sestavni del Svetega pisma Nove zaveze. Pavel je umrl mučeniške smrti v Rimu. V cerkvenem bogoslužnem koledarju poleg Pavlovega godovnega dneva (29. junija, ko obhajamo god prvakov apostolov Petra in Pavla) v bogoslužju obhajamo tudi spomin na njegovo spreobrnitev (25. januarja).
V Katoliški Cerkvi je od 28. junija 2008 do 29. junija 2009 potekalo leto apostola Pavla. V spomin na 2.000-letnico njegovega rojstva je papež Benedikt XVI. leta 2007 napovedal Pavlovo leto,[1] na predvečer svetih apostolov Petra in Pavla 2008 pa ga je tudi slovesno odprl. Pavlovo leto so posebej slovesno praznovali v deželah in krajih, ki jih je apostol zaznamoval s svojim življenjem in delovanjem: v deželah, ki jih je prehodil, in v krajih, v katerih je oznanjal Kristusa, v kraju, kjer se je rodil kot Jud (Tarz), in v kraju, kjer je kot kristjan umrl mučeniške smrti (Rim). Posebej se ga spominjajo v škofijah, ki nosijo njegovo ime, in v različnih ustanovah in družbah, ki ga imajo za vzornika in priprošnjika.
____________________________
TEČAJ ZA KATEHUMENE
Priprava odraslih na prejem zakramentov uvajanja v krščanstvo (krst, spoved, obhajilo, birma)
se začne 3. marca 2025 ob 19.00 in bo potekala vsak ponedeljek v Slomškovi učilnici.
Vodi : p. Pavle Jakop
………………………………………..
Veroukarji naj čim prej prinesejo spričevala, da ob koncu leta ne bo težav, ko jih bodo iskali.
________________________________
Dragi mladi bralci za Slomškovo bralno priznanje,
lepo vabljeni na srečanje po družinski sveti maši v Frančiškovi dvorani na nedelji
26. januarja 2025, 23. marca 2025 in na zaključno prireditev 18. maja 2025.
__________________________________
Sveta maša na Rožniku bo spet od maja leta 2025.
________________________________
Spoštovani obiskovalci spletnih strani naše župnije:
- na desni povezavi lahko v živo spremljate svete maše preko radia Ognjišče: ► AVDIO POVEZAVA.
- ali preko YouTube kanala ► VIDEO.