Sir 24,1-4.8-12; Ef 1,3-6.15-18; Jn 1,1-18
Današnji evangeljski odlomek je isti kakor na božič: to je prolog četrtega evangelija: »V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog.«
Beseda tukaj pomeni Božjega Sina, drugo osebo Svete Trojice, ki ob koncu prologa dobi ime Jezus Kristus. Kaj pomeni izraz Beseda? Izvirni izraz, ki ga uporablja evangelist, je Logos in lahko pomeni dve stvari: Razum ali pa Beseda oz.bolje: kar obe stvari skupaj. Zakaj je Jezus dobil to ime? Zato, ker je on dokončna Beseda Boga človeku, polnost in celovitost razodetja.
Prolog lahko beremo kot veličasten pogled vere na Boga, človeka in svet. To je povzetek vsega. Danes imamo radi vse kompaktno, se pravi zgoščeno na majhnem prostoru. Kompaktno je magična beseda trgovine: kompaktni disk, kompaktni slovarji, kompaktni priročniki. Prolog je nekaj podobnega na duhovnem področju. Vse, kar nam bistvenega pove vera o Bogu, o človeku in o svetu, predvsem pa o Kristusu, je povzeto na tej strani.
Janezov prolog je kristjane vedno spominjal še na neko drugo resnico: da tudi v njihovem življenju beseda mora postati meso, kar pomeni, da se mora vera izražati v delih, ljubezen se mora spremeniti v konkretna dobra dela. Če ne, pravi sv. Jakob, je mrtva. Goethe je v Faustu takole parafraziral prvi verz prologa: »V začetku je bilo dejanje«. Ni povsem zgrešil; v Bogu sta namreč beseda in dejanje eno. Beseda se nikoli ne vrača k njemu, ne da bi obrodila to, za kar jo je poslal. Beseda naredi to, kar pomeni.
Žal pa to ne drži za nas. Naša velika nevarnost je prav v tem, da se osredinimo na besede, nikoli pa ne preidemo k dejanjem. Jezus nas v evangeliju nenehno opozarja na to nevernost: »Ne tisti, ki pravi, ampak tisti, ki izvrši«; v nebeško kraljestvo ne bo vstopil tisti, ki samo posluša besedo, ampak tisti, ki jo uresničuje. Nekega dne je Jezus v povezavi s tem povedal tole priliko: Neki človek je imel dva sina. Prvemu je rekel: Sin, pojdi delat v moj vinograd. Sin je odgovoril: Oče, grem, pa ni šel. Oče je rekel isto tudi drugemu sinu in ta je odgovoril: Oče, ni mi do tega, da bi šel; potem pa se je pokesal in odšel. »Kdo od obeh« – je vprašal Jezus na koncu – »se vam zdi, da je izpolnil očetovo voljo? Mar tisti, ki je privolil, pa nič naredil, ali pa tisti, ki je odklonil, potem pa šel? Odgovor je: drugi, ne pa prvi.«
To nas uvaja v resno razmišljanje. Kdo je pri Bogu bolje zapisan: verni človek, ki pozna evangelij, a ga nikakor ne udejanja, ali neverni, ki ga ne pozna, pa se trudi živeti po vesti in delati dobro bližnjemu? Odgovor prepuščam vam. Mučenec sv. Ignacij Antiohijski je rekel: »Bolje je biti kristjan in o tem ne govoriti, kot pa o tem govoriti, pa ne biti.«
V času, v katerem smo dobesedno pod poplavo besed, sporočil, oglasov, izrečenih in natisnjenih besed, je potreben posebne vrste post; post od besed. Naj iz naših ust ne prihajajo nepotrebne besede, v nas pa naj ne vstopa množica nekoristnih, celo praznih in škodljivih besed. Potrebno se je razstrupiti. Manj govoriti in več narediti.
—————
Spoštovani obiskovalci spletnih strani naše župnije: