Župnija Marijino oznanjenje – frančiškani

Facebook Youtube Envelope
Menu

PINAKOTEKA

Galerijska postavitev obsega reprezentativni del širšega fonda likovnih umetnin, ki jih hrani ljubljanski frančiškanski samostan. Kronološko se lok predstavljenih umetnin razpenja od 16. do 20. stoletja, poseben poudarek pa je na baročnem obdobju, ko je nastalo največ slik, ki so danes v lasti samostana.

Zbirka se začenja z dvema ikonama. Prva, mnogo pomembnejša in starejša, je Mati tolažbe in sv. Janez Krstnik, ki verjetno spada v kretsko šolo 16. stoletja, druga pa je baročna kopija brnske črne Madone z umetelnim rezljanim in pozlačenim okvirjem.

Sledita dve baročni platni tuje provenience, Poklon pastirjev še neznanega beneškega mojstra bassanove tradicije in Žalostna Mati Božja neznanega, verjetno južnoitalijanskega oz. španskega slikarja.

 

Postavitev nato predstavi dve osrednji osebnosti domačega, kranjskega baroka. Valentin Metzinger, ki je bil vse do smrti tesno povezan s frančiškani – celo v svoji oporoki si je namreč zaželel pokopa v preprost grob križnega hodnika ob nekdanji frančiškanski cerkvi na današnjem Vodnikovem trgu –, nastopa s tremi pomembnimi platni. Sledi manjše delo, Sv. Bonaventura, izpod čopiča Antona Cebeja. Na tem mestu se tako srečamo s polovico t. i. velike četverice kranjskega baročnega slikarstva (ki jo dopolnjujeta Fortunat Bergant in Franc Jelovšek).

Dobo t. i. izzvenevanja baroka ob koncu 18. stoletja učinkovito ponazarjata dva poznobaročna slikarja: slovenski slikar Leopold Layer, avtor ene najznamenitejših slovenskih slik, brezjanske milostne podobe Marije Pomagaj, in bavarski slikar Janez Andrej Herrlein, ki je na Kranjsko prinesel svojski slikarski stil.

Vsebinski prehod v slovenskem slikarstvu ob koncu 19. in začetku 20. stoletja nazorno prikazujeta deli bratov Šubic: najprej stvaritev Janeza Šubica, Sv. Anton Padovanski, ki v zgodnji nebeški sferi še ohranja poteze baročnega pietizma 2. polovice 19. stoletja, in zatem mojstrovina Jurija Šubica, Marijino obiskanje, ki velja za eno najpomembnejših slik slovenskega slikarstva, saj že na široko odpira vrata realizmu zgodnjega 20. stoletja in s tem tudi impresionizmu in ekspresionizmu. Zbirko dopolnjujeta dve deli, ki že vključujeta ta impresionistični zanos: intrigantno majhno platno Riharda Jakopiča, Krst v Jordanu, ki je nastalo okrog leta 1900, in pa Sternenova skica za stropne freske glavne ladje ljubljanske frančiškanske cerkve.

OGLEDI

PON-NED: 11.00 - 18.00

Prešernov trg, Ljubljana

Obiščite nas

Slikar 18. stol., Žalostna Mati Božja

Slikar 18. stol., Žalostna Mati Božja Mater dolorosa je ena izmed oblik češčenja Žalostne Matere Božje, ki se je po Evropi širilo od konca 11. stol. Slika morda spominja na španske celopostavne variante tipa La Soledad, tj. Mati, ki premišljuje Sinovo trpljenje. Kljub različnim poskusom atribucije (Fortunat Bergant, Valentin Metzinger) je avtor najverjetneje deloval v južnoitalijanskem ali španskem okolju.

Valentin Metzinger (1699–1759), Pietà

Slika je bila sprva namenjena za Schellenburgov oltar sv. Križa v nekdanji frančiškanski cerkvi v Ljubljani (današnji Vodnikov trg). Pri motivu se je slikar naslonil na variirano grafiko slike Pietà Annibala Carraccija – slednji pa na znamenit Michelangelov kip –, vendar jo je kompozicijsko monumentaliziral, jo s klečečo Magdaleno vsebinsko poglobil in pripovedno obogatil.

Rihard Jakopič (1869–1943), Krst v Jordanu

Gre za eno izmed obstoječih skic in risb za veliko Jakopičevo sliko Evangelij po Marku I/8, ki je bila sprva namenjena za trnovsko kapelico (nekateri so jo celo želeli imeti v glavnem oltarju trnovske cerkve sv. Janeza Krstnika). Originalna slika je bila leta 1912 na razstavi v Beogradu, kjer je bila odkupljena, pozneje pa med prvo sv. vojno leta 1916 uničena. Jezus je postavljen v čoln, »drevak« – pripoved se torej odvija na Ljubljanskem barju! –, ki se bliža Janezu Krstniku: ta z desnico krščuje, z levico pa si zakriva oči vsled silne Gospodove svetlobe.

CENIK

POSAMEZNIKI

Odrasli – 6 €

Upokojenci, mladi (do 25. leta), skupine (več kot 5 oseb) – 4,5 €

SKUPINE

Vodenje manjše skupine (do 25 oseb) – 4,5 € po osebi + 30 €

Večje skupine (do 50 oseb) z vodenjem v slovenščini – 4 € po osebi

Večje skupine (do 50 oseb) z vodenjem v tujem jeziku – 4,5 € po osebi

Šolske skupine z vodenjem – 3 € po osebi

PROST VSTOP

Predšolski otroci, invalidi, novinarji, vodniki.

Kulturni praznik (8. 2. in 3. 12.), praznik Marijinega oznanjenja in sv. Frančiška (25. 3. in 4. 10.), Poletna muzejska noč (3. sobota v juniju).