Današnji evangeljski odlomek je del velikoduhovniške molitve, ki jo Jezus naslavlja na Očeta v trenutku, ko se poslavlja od svojih učencev. Ena od stvari, za katero v tej molitvi vztrajno prosi, je edinost tistih, ki verujejo vanj: »Sveti Oče, ohrani jih v svojem imenu, ki si mi ga dal, da bodo eno kakor midva.«
Molitev »da bodo eno« je upravičeno postala vodilo ekumenskega gibanja. Toda edinost, za katero moli Jezus, ni le edinost med različnimi krščanskimi Cerkvami. Je vsakovrstna edinost, od najmanjše do najširše: edinost med posamezniki, znotraj družine, med člani iste skupnosti. Od te najbolj »vsakdanje« edinosti želimo izhajati, da bi prišli do razmisleka o edinosti med vsemi kristjani.
Vsi si želimo edinost. Po besedi sreča verjetno ni druge besede, ki bi odgovarjala na ravno tako globoko potrebo človekovega srca, kot je beseda edinost. Mi smo »končna bitja, sposobna neskončnega«, pravijo filozofi; to pomeni, da smo omejena bitja, ki pa hrepenijo po preseganju lastnih meja, da bi bili (še pravijo filozofi) »v nekem smislu vse«. Ne sprijaznimo se s tem, da bi bili le to, kar smo, zaprti sami vase kot številni otoki v velikem morju bivanja in sveta. To je nekaj, kar je del same strukture našega bitja. Kdo izmed nas se ob spominih na mlada leta ne spomni kakšnega trenutka, ko si je želel, da bi bilo vse vesolje povzeto v eni sami točki in da bi bil tudi on z vsemi drugimi v njej? Mladost je morda tisto življenjsko obdobje, ko smo še bolj občutljivi na ločevanje in osamljenost v svetu.
Edinost je potrebna, ker je prav ta tu na zemlji odsev Sv. Trojice in je potrebna, da bo svet veroval, se pravi, da je potrebna za evangelizacijo. Zelo znan je govor, ki ga je imel leta 1910 predstavnik ene od domorodskih Cerkva na protestantskem misijonskem kongresu. Povedal je: Vi ste nam omogočili, da smo spoznali Jezusa Kristusa, in za to smo vam hvaležni. Toda vi ste nam prinesli tudi svojo razdeljenost: katolicizem, protestantizem, luteranstvo, kalvinizem, episkopalizem … Prosimo vas, da nam oznanjate evangelij in pustite, da bo Jezus sam sredi naših narodov po delovanju Svetega Duha obudil Cerkev, ki bo v skladu z njegovimi zahtevami in bo odgovarjala duhu našega naroda. Dajte nam Jezusa Kristusa, obdržite pa vse vaše »izme«.