4 Mz 11, 25.29 Ps 19,8.10.12-13.14 Jak 5, 1-6 Mr 9, 38-48)
V prvem delu (Mr 9, 38-41) Janez pove Jezusu, da so videli nekoga, ki v njegovem imenu izganja demone, vendar ni bil med Jezusovimi učenci, zato so ga poskušali ustaviti. Jezus pa jim reče, naj ga ne ustavljajo, saj nihče, ki v njegovem imenu dela čudeže, ne more kmalu zatem govoriti slabo o njem. “Kdor ni proti nam, je za nas.” To je močan nauk o vključevanju in širini Božjega delovanja. Poudarek je na tem, da Božja moč deluje tudi preko ljudi, ki niso neposredno povezani s skupnostjo Jezusovih učencev, in da so dejanja ljubezni in vere, četudi morda zunaj strogega okvira skupnosti, še vedno dragocena.
Drugi del (Mr 9, 42-48) pa govori o resnosti greha in zavajanju drugih v greh. Jezus uporablja zelo močne in slikovite besede, ko govori o tem, kako je bolje, da človek odstrani del telesa (roko, nogo ali oko), kot pa da bi z grehom padel v pekel. To seveda ni mišljeno dobesedno, ampak gre za poudarek na tem, kako resno naj bi vzeli greh. Gre za opozorilo, da se moramo izogibati vsemu, kar nas vodi v greh, tudi če je to nekaj, kar nam je zelo drago. Z nenavadno ostrino besede poudarja nujnost radikalnega spreobrnjenja.
Jezus tudi poudarja, kako nevarno je, če nekdo pohujša “te male”, torej tiste, ki so šibki v veri. To je močno opozorilo o odgovornosti, ki jo imajo verni ljudje za zgled, ki ga dajejo drugim.
Skratka, v tem odlomku Jezus poudarja dve ključni točki:
Greh je izjemno resna zadeva, ki jo je treba obravnavati z vso resnostjo in se mu izogibati, tudi če to zahteva velike žrtve.
Božje delovanje ni omejeno le na ozek krog učencev – deluje tudi preko drugih, ki izkazujejo vero v njegovo ime.
—————
Spoštovani obiskovalci spletnih strani naše župnije: