Ezk 17,22-24 Ps 92,2-3.13-14.15-16 2 Kor 4,13-5,1 Mr 3,20-35
Ciklus zrna pozna tri faze: setev, rast in žetev. Vse te tri faze so omenjene v priliki, ki smo jo poslušali in govori o Božjem kraljestvu. Na eno od postnih nedelj smo komentirali odlomek iz evangelija, kjer nam Jezus spregovori o zrnu, ki pade v zemljo in umre, da bi prineslo sad. Na neki način smo se enkrat že ukvarjali s setvijo in z rastjo. Ustavimo se ob tretji fazi, pri žetvi. Ta tudi ustreza sedanjemu letnemu času. »Junija vzemi srp v roke,« pregovorno pravijo kmetje.
Kaj na duhovnem področju pomeni žetev, nam pove Jezus sam, ko komentira priliko o pšenici in ljuljki:
»Žetev je konec sveta … Sin človekov bo poslal svoje angele in pobrali bodo iz njegovega kraljestva vse, kar je v spotiko, in tiste, ki ravnajo nepostavno. Vrgli jih bodo v ognjeno peč … Takrat bodo pravični svetili kakor sonce v kraljestvu svojega Očeta« (Mt 13,39–43).
Žetev torej pomeni sklepno dejanje zgodovine, vesoljno sodbo. Bogoslužje današnje nedelje usmerja naše razmišljanje prav v to smer. V drugem berilu namreč poslušamo odlomek iz sv. Pavla, ki pravi:
»Vsi se bomo namreč morali pojaviti pred Kristusovim sodnim stolom, da bo vsak prejel plačilo za to, kar je v zemeljskem življenju delal, dobro ali slabo.«
Najpomembnejša stvar sodbe ni: »Proč izpred mene, prekleti!«, ampak: »Pridite, blagoslovljeni!« Resničnost poslednje sodbe je v spodbudo, ne pa zato, da bi nas strašila.
Spoštovani obiskovalci spletnih strani naše župnije: