Preskoči na vsebino
nalagam novice...

 

VABILO OTROKOM za sodelovanje pri branju za Slomškovo bralno priznanje

Knjige za vsa tri obdobja šolanja (tri triade) dobite na naslovu VEROUK / SLOMŠKOV BRALNO PRIZNANJE. 
Preverjanja oz. razgovori o prebranih knjigah bodo 3. 12. 2017,  28. 1. 2018 in 15. 4. 2018 po družinski sveti maši ob 10.00.
Zaključna prireditev s podelitvijo priznanj bo  27. 5. 2018.

Razgovora o prebranih knjigah sta se 28.1.2018 udeležila tudi gosta: akad. slikarka in ilustratorka Jelka Reichman in njen lik Maček Muri.

Tako kot Maček Muri so tudi njeni ostali liki topli, nasmejani, prijazni -  kot slikarka sama. Pri risanju, ki je zanjo neke vrste meditacija oziroma molitev, neskončno uživa. Preko njenih čudovitih ilustracij, kjer so do potankosti narisane tudi najmanjše podrobnosti, spoznavamo svet, kakršen je bil včasih. Je tudi velika ljubiteljica knjig in zelo rada bere. Ima še ogromno idej in želja, zato se pustimo presenetiti, ker ob njenih ilustracijah še tistim, ki ne marajo brati, črke postanejo precej bolj simpatične.

 

 

Poročilo župnijske KARITAS za leto 2017

Več preberite  ►TU

 

VABILO STARŠEM

 

Nadškofov govor 

... pri maši za domovino, dec. 2017.

... voščilo za Božič in novo leto

 

Papežev kotiček

POSTNI ČAS

V homiliji je papež Frančišek razmišljal o treh povabilih, ki so nam lahko v pomoč v tem postnem času: ustavi se, glej ter vrni se. »Postni čas je ugoden čas za popravljanje neubranih akordov našega krščanskega življenja ter sprejemanje vedno nove, vesele in upajoče novice Gospodove Velike noči. Cerkev nam v svoji materinski modrosti predlaga, naj posebno pozornost posvetimo vsemu temu, kar bi lahko ohladilo in načelo naše verno srce.«

Postni čas je dragoceno obdobje za razkrinkanje skušnjav
»Skušnjave, katerim smo izpostavljeni, so mnogovrstne. Vsak izmed nas pozna težave, s katerimi se mora soočati. Žalostno je ugotoviti, kako se ob vsakodnevnih žalostnih dogodkih dvigajo glasovi, ki, izkoriščajoč bolečino in negotovost, ne znajo sejati drugega kakor nezaupanja. In če je sad vere dejavna ljubezen – kakor je rada ponavljala Mati Terezija iz Kalkute – sta sad nezaupanja brezčutnost ter vdanost v usodo. Nezaupanje, brezčutnost, vdanost v usodo: demoni, ki izžigajo in paralizirajo dušo vernega ljudstva.«

»Postni čas je dragoceno obdobje za razkrinkanje te in drugih skušnjav ter dopustitev, da naše srce ponovno utripa v skladu z bitjem Jezusovega srca. Celotna današnja liturgija je prežeta s to zavestjo in lahko bi rekli, da le-ta odmeva v treh besedah, ki so nam ponujene, da bi "ogrele verno srce": ustavi se, glej in vrni se.«

Ustavi se
»Ustavi se malo, pusti to vznemirjenje in to nesmiselno tekanje, ki napolnjuje dušo z grenkobo občutka, da se nikoli nikamor ne pride. Ustavi se, pusti to nujo po hitenju, ki raztresa, ločuje ter končno uniči čas za družino, čas za prijateljstvo, čas otrok, čas starih staršev, čas zastonjskosti ... čas Boga.«

»Ustavi se malo pred potrebo, da se kažeš pred vsemi in da te vsi vidijo, da si nenehno v "izložbi", saj se zaradi nje pozabi na vrednost intimnosti in zbranosti.«

»Ustavi se malo pred prevzetnim pogledom, pred bežnim in zaničljivim komentarjem, ki se rodi, ker pozabimo na nežnost, sočutje in spoštovanje za srečanje z drugimi, posebej s tistimi, ki so občutljivi, ranjeni in tudi pogreznjeni v greh in zmoto.«

»Ustavi se malo pred nujo imeti vse pod nadzorom, vse vedeti, vse porušiti, ki se rodi, ko pozabimo na hvaležnost za dar življenja in za toliko prejetega dobrega.«

»Ustavi se malo pred oglušujočim hrupom, ki krni in mrtviči naša ušesa ter zaradi njega pozabimo na rodovitno in ustvarjalno moč tišine.«

»Ustavi se malo pred držo podžiganja sterilnih, nerodovitnih drž, ki izhajajo iz zaprtosti in samopomilovanja ter zaradi njih pozabimo iti naproti drugim, da bi podelili z njimi bremena in trpljenje.«

»Ustavi se pred praznino tega, kar je takojšnje, trenutno in kratkotrajno, saj nas oropa korenin, vezi, vrednosti poti ter zavedanja, da smo vedno na poti.

»Ustavi se za gledanje in kontemplacijo.«

Glej
»Glej znamenja, ki preprečujejo, da bi ugasnila dejavna ljubezen, ki ohranjajo živ plamen vere in upanja. Žive obraze nežnosti dobrote in Boga, ki deluje sredi med nami.«

»Glej obraz naših družin, ki si še naprej dan za dnem z velikim naporom prizadevajo iti naprej v življenju ter sredi pomanjkanja in revščine ne opuščajo nobenega poskusa, da bi naredili iz svojega doma šolo ljubezni.«

 »Glej obraze, ki nas vprašujejo, naših otrok in mladih, ki so polni prihodnosti in upanja, polni jutrišnjega dne in možnosti, ki terjajo predanost in varstvo. Žive poganjke ljubezni in življenja, ki si vedno utirajo pot sredi naših bednih in sebičnih preračunavanj.«

»Glej obraze naših ostarelih, razbrazdane zaradi minevanja časa: obraze, ki so prinašalci živega spomina naših ljudi. Obraze dejavne modrosti Boga.«

»Glej obraze naših bolnih in mnogih, ki skrbijo zanje; obraze, ki nas v svoji ranljivosti ter služenju spominjajo, da vrednost vsake osebe ne more biti nikoli skrčena na vprašanje preračunavanja  ali koristnosti.«

»Glej skesane obraze mnogih, ki želijo popraviti svoje napake in zmote ter se izhajajoč iz svoje bede in bolečin borijo, da bi preoblikovali situacije ter šli naprej.«

»Glej in zri obličje Križane Ljubezni, ki je danes s križa še naprej prinašalka upanja; iztegnjena roka za tiste, ki se čutijo križani, ki v lastnem življenju izkušajo težo neuspehov in razočaranj.« 

  »Glej in zri konkretno obličje Kristusa, križanega iz ljubezni do vseh brez razlik. Do vseh? Da, do vseh. Gledati njegovo obličje je povabilo polno upanja v tem postnem času, da bi premagali demone nezaupanja, apatije in vdanosti v usodo. Obličje, ki nas vabi, da bi vzkliknili: "Božje kraljestvo je mogoče!"«

»Ustavi se, glej in se vrni. Vrni se v hišo svojega Očeta. Vrni se brez strahu v objem svojega Očeta, ki je poln usmiljenja in te željno pričakuje z iztegnjenimi rokami. (prim. Ef 2,4).«

Vrni se
»Vrni se! Brez strahu: to je ugoden čas za vrnitev domov, hišo "mojega Očeta in vašega Očeta" (prim. Jn 20,17). To je čas, da se pustimo dotakniti v srcu ... Ostati na poti zla je samo vir prividov in žalosti. Pravo življenje je nekaj drugega in naše srce to dobro ve. Bog se ne naveliča in se ne bo naveličal ponujati roke. (prim. Bula ob napovedi izrednega jubileja Usmiljenja, št. 9)«

 »Vrni se brez strahu, da bi izkusil ozdravljujočo in spravno nežnost Boga! Dopusti, da Gospod ozdravi rane greha in dopolni prerokbo, dano našim očetom: "Dam vam novo srce in novega duha denem v vašo notranjost. Odstranim kamnito srce iz vašega telesa in vam dam meseno srce" (Ezk 36,26).«

Ustavi se, glej in se vrni!

 

TRG SV. PETRA (2. postna nedelja) –  Evangelij današnje druge postne nedelje nas vabi k zrenju Jezusovega spremenjenja na Gori (prim. Mr 9,2-10).

Ob napovedi trpljenja je učence zagrabila kriza
Ta dogodek je povezan s tem, kar se je zgodilo šest dni prej, ko je Jezus razkril svojim učencem, da bo moral »v Jeruzalemu veliko pretrpeti, da ga bodo starešine, véliki duhovniki in pismouki zavrgli in umorili in da bo po treh dneh vstal« (Mr 8,31). Zaradi tega oznanila je Petra in druge učence zagrabila kriza in so začeli zavračali idejo, da bodo starešine Jezusa zavrgli in potem ubili. Pričakovali so namreč močnega in gospodovalnega Mesija. Jezus pa se je predstavil kot ponižen in krotak služabnik Boga, služabnik ljudi, ki bo moral po poti preganjanja, trpljenja in smrti žrtvovati svoje življenje. Kako je mogoče iti za Učiteljem in Mesijo, katerega zemeljsko življenje se bo končalo na takšen način? Tako so oni mislili. Odgovor je ravno v spremenjenju. Kaj je Jezusovo spremenjenje? Je vnaprejšnje vstajenjsko prikazanje.

Namen spremenjenja
Jezus je vzel s seboj tri učence, Petra, Jakoba in Janeza in »jih peljal na visoko goro« (Mr 9,2). Tam je za trenutek pokazal svojo slavo, slavo Božjega Sina. Ta dogodek spremenjenja bo omogočil učencem, da se bodo na pozitiven način soočili z Jezusovim trpljenjem, ne da bi jih to pogubilo. Videli so ga, kako bo po trpljenju, v slavi. S temi jih Jezus pripravlja na preizkušnjo. Spremenjenje učencem pomaga, pa tudi nam, razumeti, da je Jezusovo trpljenje skrivnost bolečine, predvsem pa je dar Jezusove brezmejne ljubezni. Po dogodku Jezusove spremenitve na gori tudi bolje razumemo njegovo vstajenje. Za razumevanje skrivnosti križa je potrebno vnaprej vedeti, da ta, ki trpi in je poveličan, ni samo človek, ampak je Božji Sin, ki nas je s svojo zvesto ljubeznijo vse do smrti odrešil. Oče je tako obnovil svojo mesijansko izjavo o Sinu, ki jo je že izrekel ob reki Jordan po krstu in spodbudil: »Poslušajte ga!« (v. 7). Učenci so poklicani z zaupanjem in upanjem hoditi za Učiteljem, kljub njegovi smrti, saj se mora Jezusovo božanstvo razodeti na križu, preko njegove smrti ravno na ta način, da je evangelist Marko v stotnikove ustnice položil izpoved vere: »Resnično, ta človek je bil Božji Sin!« (15,39).

Obrnimo se sedaj v molitvi na Devico Marijo, človeško stvaritev, ki je bila s Kristusovo milostjo notranje spremenjena. Z zaupanjem se izročimo v njeno materinsko pomoč, da bomo z vero in velikodušnostjo nadaljevali pot postnega časa.

Šale