Preskoči na vsebino
nalagam novice...

2. adventna nedelja

Pomembno je, da se v življenju ustavimo in da razmislimo o svojem duhovnem življenju in svojem odnosu do Boga in bližnjega.

Latinska beseda »adventus« pomeni »prihod«. V krščanskem jeziku se to nanaša na prihod Jezusa Kristusa. Cerkvena liturgija imenuje advent vse štiri tedne pred božičem in jih pojmuje kot priložnost za pripravo na Gospodov prihod z upanjem in kesanjem.

Adventni čas je za kristjane poseben čas, ker nas vabi, da se spomnimo na preteklost, nas spodbuja, da živimo v sedanjosti in da se pripravimo na bodočnost.

  • Spominjati se preteklosti: Praznovati in premišljevati o Jezusovem rojstvu v Betlehemu. Gospod je že prišel in se rodil v Betlehemu. Utelesil se je, postal človek, poln skromnosti in uboštva. Prišel je kot kdorkoli od nas, človek med ljudmi. To je bil njegov prvi prihod.
  • Živeti v sedanjosti: Kar pomeni, da vsak dan našega življenja doživljamo »prisotnost Jezusa Kristusa« v sebi in da je On po nas prisoten v svetu. Živeti v veselju, pravičnosti in ljubezni, vselej budni; hoditi po Gospodovi poti.
  • Priprava na bodočnost: Pripravimo se na »parusijo«, to je na drugi prihod Jezusa Kristusa v veličastvu njegove slave.  Čakamo na Njegov veličasten prihod, ki nam bo prinesel odrešenje in večno življenje brez trpljenja.

 

VABILO OTROKOM za sodelovanje pri branju za Slomškovo bralno priznanje

Knjige za vsa tri obdobja šolanja (tri triade) dobite na naslovu VEROUK / SLOMŠKOV BRALNO PRIZNANJE. 
Preverjanja oz. razgovori o prebranih knjigah bodo 3. 12. 2017,  28. 1. 2018 in 15. 4. 2018 po družinski sveti maši ob 10.00.
Zaključna prireditev s podelitvij priznanj bo  27. 5. 2018.

 

VABILO STARŠEM

 

Nadškofov govor 

... na veliki četrtek, 13. 4.

... pri velikonočni vigiliji, 15. 4.

... pri vstajenjski maši, 16. 4.

 

Papežev kotiček

VATIKAN (petek, 8. december 2017, RV) – Na današnji praznik Marijinega brezmadežnega spočetja je papež Frančišek opoldne molil Angelovo češčenje z verniki, ki so se zbrali na Trgu sv. Petra. Spregovoril je o lepoti življenja in mladosti, pri tam pa v ospredje postavil Marijo, ki je»milosti polna«.

Marija je napolnjena z milostjo
Danes motrimo lepoto Brezmadežne Marije. Evangelij, ki opisuje prizor oznanjenja, nam predvsem preko angelovega pozdrava pomaga razumeti, kaj praznujemo danes. Angel se na Marijo obrne z besedo, ki je ni lahko prevesti in ki pomeni »napolnjena z milostjo«, »ustvarjena od milosti«, »milosti polna« (Lk 1,28). Preden jo imenuje Marija, jo poimenuje »milosti polna« in tako razkrije novo ime, ki ji ga je dal Bog in ki ji ustreza bolj od imena, ki so ji ga dali starši. Tudi mi jo tako imenujemo pri vsaki Zdravamariji, je papež pojasnil na začetku nagovora.

Edina 'zelena oaza' človeštva
Da je Marija »milosti polna« pomeni, da je polna Božje navzočnosti. In če je v celoti napolnjena z Bogom, v njen ni prostora za greh. To je nekaj izjemnega, kajti vse v svetu je žal onesnaženo z grehom. Vsak med nami, ko pogleda vase, vidi temne plati. Tudi največji svetniki so bili grešniki. Vse stvarnosti, tudi najlepše, so načete z zlom – vse, razen Marije. »Ona je edina 'zelena oaza' človeštva, edina neomadeževana, ustvarjena kot brezmadežna, da bi s svojim 'da' v polnosti sprejela Boga, ki je prihajal na svet, ter tako začela novo zgodovino,« je dejal.

Postara greh, ne leta
Vsakokrat, ko jo prepoznamo kot »milosti polno«, ji damo največji kompliment, istega, ki ji ga je dal Bog. Lep kompliment je namreč, ko neki gospe olikano povemo, da zgleda mlado. Ko Mariji rečemo »milosti polna«, ji na neki višji ravni povemo tudi to. Imamo jo za vedno mlado, saj se ni nikoli postarala zaradi greha. Sveti oče je pojasnil: »Obstaja ena sama stvar, ki zares postara, notranje postara: ne leta, ampak greh. Greh postara, ker ohromi srce. Zapre ga, naredi ga nepremičnega, naredi ga ovenelega. 'Milosti polna' pa je izpraznjena greha. Je torej vedno mlada, je 'mlajša od greha', je 'najmlajša med človeško vrsto'.«

Marijina lepota ni v zunanjosti
Frančišek je nadaljeval, da Cerkev danes Mariji izreka kompliment, ko jo imenuje »vsa lepa«, »tota pulchra«. Kakor njena mladost ni v letih, tako tudi njena lepota ni v zunanjosti. Kot pravi današnji evangelij, Marija se ne odlikuje v zunanjosti. Prihaja iz preproste družine, ponižno živi v nepoznanem kraju Nazaret. Ni bila slavna. Tudi kadar jo obišče angel, za to nihče ni vedel. Tistega dne tam ni bilo nobenega poročevalca. Marija ni imela niti nekega premožnega življenja, ampak polnega skrbi in strahov: zelo se je vznemirila, pravi evangelij. In kadar je angel odšel, so se problemi samo še povečali.

Skrivnost je v Božji besedi
Pa vendar je »milosti polna« živela lepo življenja. Kaj je bila njena skrivnost? Po papeževih besedah jo lahko uganemo, če še enkrat pogledamo prizor oznanjenja. Marija je na mnogih slikah upodobljena, kako sedi pred angelom z malo knjigo v roki. Ta knjiga so Spisi. »Marija je bila navajena poslušati Boga in se zadrževati z njim. Božja beseda je bila njena skrivnost: blizu njenemu srcu je zatem postala meso v njenem telesu. To, da je ostajala z Bogom, se z njim pogovarjala v vsaki okoliščini, je njeno življenje naredilo lepo. Ne zunanjost, ne to, kar mine, ampak srce, ki je usmerjeno k Bogu, to naredi življenje lepo,« je dejal papež Frančišek in sklenil: »Danes z veseljem zrimo v 'milosti polno'. Prosimo jo, naj nam pomaga reči 'ne' grehu in tako ostati mladi ter reči 'da' Bogu in tako živeti lepo življenje.«