Preskoči na vsebino
nalagam novice...

 

MOLITEV K SVETEMU JOŽEFU
(molitev moškega)

Sveti Jožef, varuh naših družin,
bodi nam priprošnjik v našem času.
Prosimo te za nas može in očete,
da bi zmogli biti to,
za kar nas je Bog ustvaril:
da bi si upali biti moški, ki dajejo varnost in moč;
da bi bili vitezi v službi ljubezni,
ki se ne skrivajo za bojnimi oklepi;
da bi bili kralji z žezlom odgovornosti,
ki si upajo vzeti življenje v svoje roke;
da bi bili graditelji domov in družin,
ki se ne odkupujejo z denarjem;
da bi bili umetniki vzgoje otrok,
ki jim znajo dajati priznanja;
da bi bili občudovalci svojih žena,
ki jim podarjajo svojo pripadnost;
da bi se kot preroki pustili izzvati Bogu
in postali Njegovi sodelavci v dobrem!
Sveti Jožef, prosi za nas!

(p. Pavle)

 

Papežev kotiček

VATIKAN (četrtek, 23. marec 2017, RV) – Poslušanje Božje Besede pomaga izogniti se tveganju, da bi srce otrdelo. Tako je papež Frančišek zatrdil med sveto mašo, ki jo je kakor običajno zjutraj daroval v kapeli Doma sv. Marte. Poudaril je, da kadar se oddaljimo od Boga in postanemo gluhi za njegovo Besedo, postanemo nezvesti ali celo »ateistični katoličani«.

Sveti oče se je nanašal na današnje berilo iz knjige preroka Jeremija, ki pripoveduje, kako se ljudstvo na koncu oddalji od Boga, kadar ne posluša Njegovega glasu in mu obrne hrbet. »Kadar se ne ustavimo, da bi poslušali Gospodov glas,« je tako ponovil papež, »končamo tako, da se oddaljimo, oddaljimo od Njega, mu obrnemo hrbet. In če se ne posluša Gospodovega glasu, se posluša druge glasove.«

Če ne poslušamo Gospodovega glasu …
Ušesa se zaprejo, za Božjo Besedo postanemo gluhi: »Mi vsi, če se danes nekoliko zaustavimo in pogledamo svoje srce, bomo videli, kolikokrat – kolikokrat! – smo zaprli ušesa in kolikokrat smo postali gluhi. In ko neko ljudstvo, skupnost, recimo tudi neka krščanska skupnost, župnija, škofija, zapre ušesa in postane gluha za Gospodovo Besedo, išče druge glasove, druge gospode in konča z maliki, maliki, ki jih nudijo svet, posvetnost, družba. Od živega Boga pa se oddalji.«

Če srce otrdi …
Papež Frančišek je nadaljeval, da kadar se oddaljimo od Gospoda, naše srce otrdi. Ko ne poslušamo, srce postane trše, bolj se zapre vase, nesposobno je karkoli sprejeti. To ni samo zaprtost, ampak je »trdota srca«. Živi v svetu, v vzdušju, ki zanj ni dobro in ga vsak dan bolj oddaljuje od Boga. »Ti dve stvari – ne poslušati Božje Besede in otrdelo srce, zaprto vase – povzročita izgubo zvestobe. Izgubi se občutek za zvestobo. Kakor v prvem berilu reče Gospod: 'Zvestoba je izginila …' In postanemo nezvesti katoličani, poganski katoličani ali, še grše, ateistični katoličani, kajti nismo ljubeče povezani z živim Bogom. Ne poslušati in obrniti hrbet – kar nam otrdi srce – nas pripelje na to pot nezvestobe.«

Ta nezvestoba se nato zapolni z zmedenostjo. Ne ve se, kje je Bog in kje ga ni, pomeša se med Bogom in hudičem. Na to nas med drugim opozarja današnji evangeljski odlomek. Jezusu, ki stori čudeže, ki dela za zveličanje, in zaradi katerega so ljudje zadovoljni in srečni, rečejo, da vse to dela, ker je hudičev sin, rečejo mu, da deluje z oblastjo Beelzebúla. To je »bogokletje«. In to je zadnja beseda na poti, ki se začne s tem, da ne poslušamo in na kateri otrdi srce, na poti, ki pripelje do zmedenosti, na kateri se pozabi na zvestobo.

Zares poslušamo Božjo Besedo ali imamo trdo srce?
Gorje ljudstvu, ki pozabi na čudenje prvega srečanja z Jezusom. Tako je še dodal papež in na koncu povabil: »Vsakdo izmed nas se danes lahko vpraša: 'Se zaustavim, da bi poslušal Božjo Besedo, vzamem Sveto pismo v roke, ali mi govori? Je moje srce otrdelo? Sem se od Gospoda oddaljil? Sem izgubil zvestobo Gospodu in živim z maliki, katere mi ponuja vsakdanja posvetnost? Sem izgubil veselje čudenja prvega srečanja z Jezusom? Danes je dan, da bi poslušali. Molili smo: 'Poslušajte, danes, Gospodov glas. Naj vaša srca ne otrdijo.' Prosimo za to milost: milost, da bi poslušali, da naša srca ne bi otrdela.«

Šale